Kar 4,4 milijarde evrov bomo letos namenili za plače javnih uslužbencev. To je skoraj polovica odhodkov državnega proračuna, ki naj bi jih bilo letos za 9,5 milijarde evrov.
Če ob tem upoštevamo, da moramo v skladu z zagotovili Bruslju in fiskalnim pravilom primanjkljaj vsako leto znižati za od 220 do 240 milijonov evrov, potem novi vladni predlog o precej počasnejši dinamiki sproščanja veljavnih omejitev pri plačah v javnem sektorju sindikatov ni mogel presenetiti. Pa če še tako trdijo, da jih je in da se jim zdi, da gre bolj za provokacijo kot za kaj drugega.
Prihodnje leto brez dodatnih sprostitev varčevanja
Vlada namesto popolne odprave vseh še veljavnih varčevalnih ukrepov, ki jo zahtevajo sindikati, predlaga, da prihodnje leto ne bi bilo dodatnega sproščanja. Plačno maso bi od leta 2018 naprej postopno povečevali v skladu z nekoliko spremenjeno formulo, po kateri bi nominalna rast mase plač zaostajala za napovedano gospodarsko rastjo za 1,5 odstotka. Po oceni vlade bi se tako masa plač v letu 2018 povečala za 68 milijonov evrov, v vsakem od naslednjih dveh let pa za približno 110 milijonov evrov.
V prihodnjem letu namerava vlada znova zamrzniti nova napredovanja v plačne razrede in nazive ter izplačilo redne delovne uspešnosti. Izplačilo napredovanj bi se ob tem sistemsko preneslo na januar, kar pomeni, da bi bilo tudi tisto, ki bi moralo biti izvedeno z aprilom 2018, izplačano šele januarja 2019. Javni uslužbenci bi dobili polni regres v letu 2018, to leto bi se sprostile tudi premije dodatnega pokojninskega zavarovanja. Leta 2018 bi se vse oblike delovne uspešnosti združile v variabilni del plače. Najprej v enakem obsegu, od leta 2019 naprej pa bi ta del plače rasel za en odstotek na leto.
Po podatkih vlade se bo masa za plače zaradi delne sprostitve varčevalnih ukrepov letos povečala za 175 milijonov evrov. Popolna odprava preostalih ukrepov v letu 2017 bi zahtevala dodatnih 327 milijonov evrov. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je povedal, da že dogovorjene sprostitve znižane plačne lestvice in napredovanj ne nameravajo problematizirati, da pa bosta ta ukrepa v prihodnjem letu zvišala plačno maso za 110 milijonov evrov. To pa je že več, kot bi bilo dopustno.
Sindikati: Vladni predlognesprejemljiv
»Ne verjamem, da lahko po tej poti pridemo do rezultata, ki bi pripeljal do podpisa,« je povedal predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Vladni predlog po njegovem mnenju ni v duhu lanskega dogovora, še več, z dodatnim zaostrovanjem pri napredovanjih se vrača v čase strogih varčevalnih ukrepov. »Kot da si vlada želi, da jo sindikati prisilimo k enostranskim ukrepom. A to je zelo tvegana igra,« ocenjuje.
Drago Ščernjavič, sekretar Sindikata državnih organov Slovenije (SDOS), opozarja, da za vladno formulo o 1,5-odstotnem zaostajanju rasti mase plač za rastjo BDP ni strokovne analitične odločitve, temveč zgolj politična. »Direktor urada za makroekonomske analize Boštjan Vasle mi je namreč priznal, da te formule niso naredili oni,« pravi.
Predsednik zdravniškega sindikat Fides Konrad Kuštrin je nad vladnim predlogom ogorčen iz drugačnih razlogov. »Nepošteno je, da so enakih rezov deležni vsi deli javnega sektorja, tudi zdravniki in policisti, ki jih je očitno premalo.« Po njegovem prepričanju se učinkovitost javnega sektorja ne more izboljšati brez korenitih reform, tako v šolstvu in zdravstvu kot tudi glede upravljanja ter plačne politike v vsem javnem sektorju. Meni, da vlada na tem področju ni naredila še ničesar.
Sindikati se bodo do vladnega predloga opredelili na skupnem sestanku v četrtek.
