Vlada in sindikati javnega sektorja so v sredo uskladili metodologijo za odpravo anomalij pri vrednotenju delovnih mest in nazivov v plačnem sistemu. Te sicer obstajajo že vse od njegovega nastanka leta 2008, najbolj problematična pa je tako imenovana plačna skupina J, kamor sodijo med drugim čistilke, kuharji, vzdrževalci, električarji, tajnice, telefonisti, skladiščniki, varnostniki, lektorji pa tudi višje izobraženo »strokovno-tehnično osebje«. V tej plačni skupini je kar 46.000 zaposlenih ali skoraj tretjina vseh javnih uslužbencev, med njimi pa jih kar 8400 prejema minimalno plačo.
V sredo potrjeni koncept določa, da bodo pogajalci ugotavljali in reševali anomalije za vse plačne skupine hkrati. Pri tem bodo preučili tudi možnosti za združitev nekaterih delovnih mest, njihovo ukinitev oziroma vzpostavitev novih. Dogovor naj bi pogajalci sprejeli do konca aprila, tedaj pa naj bi tudi določili, kdaj se bodo anomalije odpravile.
Pogajanja bodo naporna
Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja, ocenjuje, da gre zaradi poznega začetka pogajanj, v sredo je bil namreč šele drugi sestanek, ter kratkega časovnega načrta, za zelo zahtevno nalogo.
Lanska analiza plačnega sistema v javnem sektorju ugotavlja, da so nekatera neskladja nastala že pri prehodu v nov plačni sistem, še bolj pa so se povečala potem, ko je aneks h kolektivni pogodbi za javni sektor leta 2009 dvignil uvrstitve določenih delovnih mest. Tako je na primer asistent z doktoratom v primerjavi z enako izobraženim bibliotekarjem ali visokošolskim učiteljem lektorjem pridobil kar štiri plačne razrede.
V plačni skupini J so številna delovna mesta, zlasti v nižjih tarifnih razredih, tudi preslabo ovrednotena. Poslovni sekretar in knjigovodja s VI. stopnjo izobrazbe sta na primer zgolj v 21. plačnem razredu (960 evrov bruto), enako izobraženi računovodja je v 22. (997 evrov bruto) in podobno. Še najbolj v nebo vpijoča so neskladja med srednjimi in diplomirani medicinskimi sestrami, ki se razlikuje za kar 10 plačnih razredov. Večina srednjih lahko z leti napreduje od 22. do 32. plačnega razreda (1470 evrov bruto), diplomirane medicinske sestre pa od 32. do 42. plačnega razreda (2160 evrov bruto).
Sindikat najslabše plačanih nima besede
Zaradi mačehovskega odnosa do rešitve težav v plačni skupini J, tako vlad kot deloma tudi sindikatov, je bil lani ustanovljen Sindikat uslužbencev plačne skupine J (SUPSJ), ki pa še ni reprezentativen in lahko kot del Konfederacije slovenskih sindikatov (KSS) pogajanja le spremlja. Darja Vrečko iz SUPSJ pravi, da bo do izpolnitve pogoja o najmanj desetih odstotkih članov iz posamezne panoge, dejavnosti ali poklica, kolikor jih mora imeti sindikat, ki je včlanjen v zvezo ali konfederacijo, preteklo še dosti vode. »Nekateri potencialni člani so včlanjeni že kje drugje, pri tistih, ki niso člani sindikatov, pa vlada apatija in veliko nezaupanje do vsega,« ugotavlja Vrečkova.
Nič kaj vplivnejša ni niti sama KSS, ki jo vodi Gvido Novak, saj zaradi nasprotovanja preostalih sindikatov ni del nobene od pogajalskih skupin (eno vodi Štrukelj, drugo Drago Ščernjavič iz Sindikata državnih organov Slovenije). Kljub temu da se SUPSJ pogajanj aktivno ne more udeleževati, je Vrečkova optimistična; prepričana je, da so pogajanja o odpravi anomalij po več letih prelaganj nastala v precejšnji meri prav zaradi ustanovitve njihovega sindikata.
Pred pogajalci težka naloga
Vladna pogajalska skupina je na pogajanjih v sredo sindikate seznanila tudi s predlogom sprememb kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, v katerih natančneje določa, kdaj je možno izplačevanje spornega dodatka za stalno pripravljenost. Sindikati se po Štrukljevih besedah s predlogom strinjajo, natančneje pa ga bodo preučili do konca prihodnjega tedna.
Vlada in sindikati morajo v prihodnjih tednih in mesecih streti še kar nekaj trdih orehov. Do konca aprila morajo skleniti dogovor o plačah v javnem sektorju do leta 2019 ter oblikovati merila kakovosti in uspešnosti dela, ki naj bi bili temelj ocenjevanja javnih uslužbencev po rezultatih dela; pogajanja o teh zadevah se še niso začela. Prav tako ni znano, kaj se bo dogajalo v zvezi z že lani pripravljenimi novelami zakona sistema plač v javnem sektorju in zakona o javnih uslužbencih. Sindikati so predlagane spremembe namreč zavrnili. Prepričani so, da ne gre za izboljšanje plačnega sistema, ampak zgolj za zniževanje stroškov.
