»RTV, pros'm,« značilno začne varnostnik Urban, potem ko ga ob malici, prebiranju globokoumnih slovenskih pogruntavščin ali zgolj zabijanju časa zmoti zvonec telefona. V odgovor pa dobi: »Zdravo, Urban, Veronika tu. Čujte...« Glas, ki je tako rekoč zadnje pribežališče ironije, predvsem pa samoironije na nacionalni televiziji. Mariborčanka iz Tezna, ki si lahko drzne ošvrkniti tako direktorico televizije kot predsednika države ali pa celo svojega kreatorja Sinišo Gačića. V njeni maniri bi lahko rekli, da je štajerski glas zdrave pameti, ki Ljubljančane zdrzne iz mehurčka, v katerem zaradi centralne lokacije živijo, hkrati pa si lahko privošči tudi svoje štajerske rojake. Zadnji mesec smo jo v oddaji Studio City po več letih kontinuitete pogrešali, zato smo jo povabili na pogovor. In za začetek lahko povemo, da ni razloga za bojazen, saj se kmalu vrača na male zaslone, že aprila.
Težko je bilo vstati s kavča
Pred enomesečnim odmorom so se njuni dvogovori, ki so preprosto potekali na obeh straneh slušalke v Veronikini dnevni sobi in za Urbanovo recepcijsko mizo, pretvorili v štiriglavi klepet. Veronika je namreč dobila družbo v prijateljici Patriciji, Urban pa v kolegu varnostniku Jožetu. In ko sta Mariborčanki končno prispeli na težko pričakovan obisk na nacionalno televizijo v Ljubljano, se je v značilnem slogu nadaljevank, ki jih nova forma serije tudi parodira, zgodba prekinila z rahlo nadležnimi besedami: Se nadaljuje... »Iztekel se je en kos, ki smo ga posneli že pred nekaj časa, ampak imam potrjeno, da se vračamo. Seveda se bo kaj spremenilo, ampak ne smem izdati, kaj,« je pojasnila Maruša Majer, igralka, ki stoji za likom Veronike.
»Dejansko se s spremembo forme zame ni kaj dosti spremenilo, saj enajst delov od dvanajstih še vedno presedim na kavču,« je nadaljevala. Pri tem pa se je zarekla, da lokacija Veronike ni na Teznu, ampak dejansko v stanovanju v Ljubljani. »Lahko pa še izdam, da bomo zdaj to popravili, saj nas čaka snemanje v Mariboru.« Veroniki je bilo po dveh letih in pol sedenja na kavču težko vstati, priznava Majerjeva. »To je za igralko kar izziv, saj imaš lik po toliko časa že posvojen. Ko se vstane, je tudi zame fascinantno. Sem morala kar pomisliti, kako se bo Veronika tega lotila in shodila,« se je nasmehnila.
Proti vsemu!
Režiser serije je Siniša Gačić in vsake toliko časa se dobijo vsi trije z Luko Cimpričem, ki igra Urbana, da predebatirajo, kako naprej. »Vsakič obljubi, da bo vsaj dva tedna vnaprej poslal scenarije, da lahko midva z Luko še kaj spremeniva in izboljšava, saj ne moreva biti vedno skupaj na snemanju. To se zgodi prvi in drugi mesec, potem pa sčasoma ob Siniševem nasmešku dobim scenarij, ko mi že delajo masko in mi nadenejo lasuljo. Kar je tudi zelo dobra vaja, saj sem se navadila, da se zelo hitro naučim besedilo. Pomeni pa tudi, da veliko improviziram, končne udarne izjave pa velikokrat nastanejo kar na snemanju samem. Siniša me včasih vpraša: 'Veš, kaj boš rekla na koncu?' Jaz pa mu odvrnem: 'Ja, ja, pusti, boš že videl.' Ko tako padeš v lik, ni težko vedeti, kaj bi na kakršno koli tematiko rekel.«
Toda včasih jo že malo daje, saj ne razume več, proti čemu vse je Veronika. Takrat režiserju zakliče: »Proti čemu smo zdaj že vse?« V odgovor pa dobi: »Proti vsemu!« Seveda. Luki Mescu tudi? »Ja!« S Cimpričem torej dejansko nista na telefonu, ampak so velikokrat njune sekvence posnete ločeno. »Če imava čas, greva na snemanje drug od drugega in si v živo mečeva izjave, sicer pa Siniša bere, tako se vseeno pogovarjava na daljavo. Saj tako se v bistvu snema zdaj.«
Tudi na cesti je velikokrat Veronika
Majerjevo, ki je sicer kot svobodna umetnica zelo dejavna in uspešna v raznih gledališčih, filmu, kjer je na primer igrala glavno vlogo v Avtošoli Janeza Burgerja in nazadnje z njim snemala tudi nov film Ivan, nedavno pa je na televiziji začela sinhronizirati še en znamenit lik Kalimera, priznava, da lahko takšna vloga močno zaznamuje igralko. Kar ima tako pozitivne kot negativne posledice. »Kolikšen vpliv ima televizija, sem ugotovila šele po tej vlogi, saj prej dolgo sploh nisem imela televizijskega sprejemnika. Dejansko so najini pogovori že skoraj ponarodeli. Veliko ljudi na cesti mi reče kar Veronika. To me je na začetku kar šokiralo, da neka minuto ali dve dolga zadeva pride tako do ljudi. Je pa to tudi dobro za igralski razvoj, za spopadanje s takšnim fenomenom, saj ti kdor koli lahko kar koli reče in dejansko tudi ti. Na začetku sem na primer poslušala veliko očitkov iz Maribora, da ne govorim dovolj štajersko.«
Prinaša pa takšna »slava« tudi lepe stvari. »Nedavno mi je eden od kraljev ulice rekel: 'Zadnjič ste pa lepo povedali.' To se mi zdi res dobro.« Njena in Urbanova prominentnost pa se je razširila tudi na dejanske delavce na televiziji. »Varnostnik mi je povedal, da ga je Kučan, ko je bil nekoč gost neke druge oddaje, vprašal, ali ga Veronika kaj pokliče.« Očitno je Veronika zelo prirasla k srcu družini Kučan, saj je Majerjevi ob eni od predstav na poseben način čestitala tudi Štefka: »Čestitke, Veronika!« A Majerjeva je sklenila, da se je navadila živeti z Veroniko tako, da jo pridno pušča na mariborskem Teznu, sama pa se z veseljem seli tudi drugam v druge vloge.
