Hrvaška je po dveh mesecih preigravanj imen našla novega človeka za vodenje svoje obveščevalne službe. Odločitev, da bo to Daniel Markić, ki je že doslej deloval v vrhu obveščevalnovarnostne agencije SOA, sta v skladu z zakonom sprejela predsednica države Kolinda Grabar - Kitarović in premier Tihomir Orešković. A slednji se je za Markića odločil brez posvetovanj znotraj koalicije, kar je zmotilo predsednika največje vladne stranke HDZ in podpredsednika vlade Tomislava Karamarka, ki je imel dva svoja favorita za položaj prvega hrvaškega vohuna.
Karamarko je svoje nezadovoljstvo precej jasno izrazil z zapisom na omrežju facebook. »Želel sem, da se o imenovanju vodje SOA doseže dogovor na ravni cele vlade, kar se ni zgodilo,« je zapisal. Premier ima pravico in pristojnost, da sam predlaga kandidata, priznava vodja HDZ, a dodaja, da se je predolgo odločalo o novem človeku na čelu agencije, potem ko dosedanji, Dragan Lozančić, ki je bliže bivšemu premierju Zoranu Milanoviću iz stranke SDP, ni bil po godu ne HDZ ne Grabar-Kitarovićevi. Karamarko tudi sporoča, da pričakuje, da se bo premier zdaj posvetil ključnim temam, zaradi katerih je dobil zaupanje HDZ, predvsem gospodarstvu in naložbam, ter dodaja, da Orešković še ima podporo HDZ kot najmočnejše parlamentarne stranke. Ko je ne bo imel, pa ne bo več predsednik vlade.
Veliko trenja zaradi kadrov
To slednje so v javnosti razumeli kot zelo odkrito sporočilo premierju, naj se ne igra z ognjem. Orešković je kot nestrankarski človek prišel na čelo vlade z dogovorom HDZ oziroma njegove Domoljubne koalicije in stranke Most po parlamentarnih volitvah novembra lani. Kot izraziti gospodarstvenik brez političnih izkušenj je bil sprejet predvsem kot gonilna sila reševanja gospodarskih tegob države. Toda njegova zadnja poteza nakazuje, da ne bo imel pomislekov izvajati polnih pooblastil predsednika vlade tudi mimo vsakokratnih usklajevanj s HDZ in Mostom. Kar Karamarka očitno jezi, čeprav se je potem nekoliko potegnil nazaj in na vprašanje, kako bi na lestvici od ena do pet označil sodelovanje z Oreškovićem, dejal, da »s štiri, glede na ta zadnji primer«. Most se glede šefa SOA ni preveč izpostavljal. Njegov vodja Božo Petrov je dejal, da Orešković in vlada uživata njegovo podporo in da je izbira vodje SOA stvar premierja in predsednice. Slednja je že februarja podpisala odlok o odstavitvi Lozančića, ki mu je očitala, da je ni opozoril, ko je tajna služba zaradi spornih poslov spremljala predsednika nogometnega kluba Dinamo Zdravka Mamića. Ta je lani organiziral zabavo za rojstni dan predsednice in tako so v prisluhe ujeli še njo.
Orešković pa je s podpisom odstavitve Lozančića čakal (potrebno je soglasje predsednikov države in vlade) do zdaj, ko se je odločil za Markića. Slednji je po zapisih v hrvaških časnikih sicer blizu Lozančiću, tako da velikih sprememb v delu tajne službe ne pričakujejo, sicer pa je odraščal v Franciji, se vrnil na Hrvaško in se tudi pod poveljstvom generala Anteja Gotovine boril v domovinski vojni.
A zgodba z zamenjavo morda še ni končana. Po trditvah opozicije namreč šefa obveščevalne službe zakonsko ni mogoče odstaviti, če se mu ne dokaže nepravilnosti.
V hrvaški vladi se je nabralo še nekaj tem, ki povzročajo trenja. Med drugim je Karamarko prišel navzkriž z notranjim ministrom iz Mosta. Prvak HDZ zahteva zamenjave v vrhu policije, kjer naj bi zlorabljali položaje za potrebe stranke SDP. Konkretno je govoril je o generalnem direktorju policije in o vodji policijskega nacionalnega urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu .
