Zelo sem zadovoljen. Imel sem dobre, odkrite in konstruktivne pogovore s svojim kolegom, ministrom Karlom Erjavcem, s predsednikom Borutom Pahorjem in nadvse kakovostno srečanje z Janezom Janšo, predsednikom Slovenske demokratske stranke, ki je partner HDZ v Evropski ljudski stranki. V Sloveniji sem se počutil kot med prijatelji.
V zraku je viselo, ali bo Hrvaška med vašim obiskom predstavila predloge glede odprtih vprašanj arbitraže in meje.Zdaj je morda še prezgodaj za konkretne predloge. Govorili smo o potrebi po tesnem sodelovanju v okviru procesa Brdo-Brioni, o mojem sodelovanju na blejskem strateškem forumu, o tem, da ministra Erjavca pričakujem v Dubrovniku na konferenci o jadransko-jonski regiji. Hrvaška in Slovenija imata zelo razvite odnose, veliko primerov dobrega sodelovanja. Kar zadeva mejni spor, imamo različne poglede. Vendar, kot sem dejal, smo pripravljeni in želimo s slovenskimi prijatelji v duhu dobrososedskih odnosov na podlagi mednarodnega prava najti rešitev s pogovori. In v tem bomo uspešni.
Zakaj ste ocenili, da je še prezgodaj za konkretne predloge?Ker imamo v tej fazi še vedno stališče slovenske strani, da arbitražni sporazum velja. Za nas ni več relevanten. Zato pustimo, da preteče nekaj časa.
Kaj če sodišče konča delo? Slovenija bo vztrajala, da se razsodba uveljavi.Nič strašnega se ne bo zgodilo, ker življenje v Savudrijski vali, torej Piranskem zalivu normalno funkcionira. Najpomembneje je, da državljani obeh držav ne trpijo nobenih posledic zaradi tega, ker mejne črte še nismo določili. Našli bomo rešitev.
Minister Erjavec je včeraj dejal, da bi mejni spor dvostransko lahko reševali še naslednjih 25 ali sto let.Osebno se problemov ne lotevam na takšen način. Če se vpišete na fakulteto in rečete, da je nikoli ne boste končali, potem je zares ne boste. Želim, da imamo pozitiven pristop in pozitivno ozračje.
Dobre odnose smo imeli tudi v preteklosti, pa spora ni bilo mogoče rešiti drugače kot z arbitražnim sporazumom...Če se tega lotimo strukturirano, osredotočeno, ga bomo lahko rešili. Gotovo ne v dveh dneh, ne z enim ali dvema obiskoma. Če pa si vzamemo nekaj časa, ga lahko rešimo. Torej, gremo korak za korakom, premišljeno, brez stresa.
Pretekli teden je Hrvaška Združenim narodom poslala pismo, ki je v Sloveniji naletelo na precej kritik.Hrvaška je samo še enkrat državam članicam Združenih narodov pojasnila svoje stališče, nič drugega, enako, kot je kolega minister Erjavec na arbitražnem sodišču pojasnil svoje stališče.
Se vam zdi, da bi lažje sodelovali z gospodom Janšo?Nisem razmišljal o tem. Gospod Janša je slovenski državnik in politik, jaz sem hrvaški. Vsak mora skrbeti za svojo državo in za interese svojega naroda. To je naravno.
Sprašujem, ker ste omenili, da sta oba iz Evropske ljudske stranke, ideološko sta si bliže.Gotovo je ozračje med nama pozitivno.
Kaj ta hrvaška vlada prinaša novega v odnose s Slovenijo?Mar ni minister Erjavec rekel, da je ozračje boljše, da bolje sodelujemo? Mar nista enako rekla predsednik državnega zbora Milan Brglez in predsednik slovenske vlade Miro Cerar? Torej, stališča hrvaške vlade, naš način razmišljanja, naše ravnanje prispeva k izboljšanju odnosov in ozračja. To je dovolj velika »reklama« za novo hrvaško oblast. Ni torej treba, da sami sebi rečemo kaj takšnega, to so nam rekli slovenski politiki.
Je to tudi tiha kritika prejšnje hrvaške vlade?Ne želim izgubljati energije za kritiko prejšnje vlade.
Ampak v predvolilni kampanji ste bili kritični do njene zunanje politike.Bil sem. Takrat sem bil v volilni kampanji, ostro sem kritiziral vlado kot opozicijski politik. Zdaj pa imam privilegij, da sem član hrvaške vlade. Rešujem probleme v dobrobit hrvaških državljanov, ukvarjam se s sedanjostjo in prihodnostjo in, med drugim, s hrvaško-slovenskimi odnosi.
O premierju Oreškoviću se največ govori kot o strokovnjaku za finance in gospodarstvo. Kako angažiran je v zunanji politiki?Predsednik vlade Orešković je že bil v Sloveniji, to je bila prva država, ki jo je obiskal. Ustvaril je dober odnos s svojim kolegom Mirom Cerarjem. Bil je v Nemčiji pri kanclerki Merklovi, udeležuje se zasedanj evropskega sveta. Predsednik Orešković je v zunanji politiki angažiran.
Kaj pa ta vlada prinaša novega v hrvaško zunanjo politiko nasploh?Želimo, da Hrvaška v zunanji in evropski politiki diha s polnimi pljuči. Končno moramo razviti potencial, ki nam je na voljo, in se zavezati dvema naravnima dimenzijama svojega delovanja, srednjeevropski in jugovzhodnoevropski. Položaj Hrvaške je specifičen, saj je presečišče srednje in jugovzhodne Evrope. Na žalost smo dolga leta zanemarjali srednjeevropsko dimenzijo. Niti znotraj jugovzhodne Evrope nismo bili dovolj aktivni. Zato sem naprej obiskal Bosno in Hercegovino. Aktivno bomo podpirali njeno integracijo v Evropsko unijo in vseh preostalih držav jugovzhodne Evrope tudi. To bo mukotrpen in večplasten proces. Prav tako bomo krepili sodelovanje na prostoru od Baltika do Jadrana, a brez ustvarjanja kakšnih novih organov, administracije.
V Srbiji se veliko omenja, da bo Hrvaška blokirala njene pristopne pogovore oziroma postavljala pogoje glede 23. poglavja o človekovih pravicah.V Srbiji poteka kampanja za parlamentarne volitve. Pomembno je ločiti pogajalski proces od predvolilne kampanje. Konec koncev je Srbija uradno začela pogajanja z Evropsko unijo januarja 2014, vendar pa je prva pogajalska poglavja zares odprla šele decembra lani, torej skoraj dve leti kasneje. Veste, zakaj? Ker se je od nje zahtevalo, da začne urejevati odnose s Kosovom. Pri tem so – upravičeno – močno vztrajali naši nemški in britanski prijatelji. Iskreno rečeno nisem opazil, da bi takrat kdo govoril o blokadi, da bi kdo iz srbske državne oblasti napadal nemške politike, posebno kanclerko Angelo Merkel. Ti dve poglavji, ki ju Srbija zdaj želi odpreti, sta med najtežjimi sploh. Gre za vrednote, ki tvorijo samo identiteto Evropske unije – vladavino prava, spoštovanje človekovih, manjšinske pravice, sodelovanje s haaškim sodiščem. Hrvaška bo Srbiji pomagala, da se tu reformira. Tudi mi smo se med pogajanji, ki so bila težka in mukotrpna, reformirali. Pomagalo nam je.
Kje se mora Srbija reformirati glede sodelovanja s haaškim sodiščem?Potrebno je njeno polno sodelovanje.
Torej to nima veze z neizročitvijo Vojislava Šešlja.Haaško sodišče je odločilo – in po oceni Hrvaške zagrešilo resno napako –, da ni treba, da je Vojislav Šešelj prisoten v sodni dvorani, ko bodo čez nekaj dni izrekli razsodbo. Toda če bo obsojen, potem pričakujem, da ga bo Srbija takoj izročila.
Kako pa je z zastopanjem hrvaške manjšine v srbski skupščini?Hrvaška in Srbija sta leta 2005 ratificirali meddržavni sporazum, po katerem bi morala Srbija v sodelovanju s predstavniki hrvaške manjšine ustvariti zakonsko podlago za njeno zastopstvo v narodni skupščini. Hrvaška je to srbski manjšini zagotovila tudi brez tega sporazuma. Prepričan sem, da bo tudi Srbija uresničila meddržavni sporazum, ki zadeva zaščito hrvaške manjšine. To bo močan prispevek k ustvarjanju prijateljskih odnosov. Veseli me, da je Srbiji po podobnem receptu uspelo ustvariti prijateljske odnose z Madžarsko. Želim si, da Hrvaška uredi odnose s Srbijo, kot sta to storili Nemčija in Francija. Na tem temelji sodobna Evropa, posebno Evropska unija.
Ampak je to pogoj po 23. poglavju?Vladavina prava in zaščita manjšinskih pravic je ena temeljnih vrednot Evropske unije.
Ampak to lahko razumemo kot dvostransko vprašanje, ki temelji na sporazumu Hrvaške in Srbije.Kot sem rekel, vladavina prava in manjšinskih pravic je ena temeljnih vrednot Evropske unije. Mar ni morala Srbija začeti urejevati odnose s Kosovom, preden je sploh lahko začela pogajanja o članstvu v Evropski uniji?
Zakaj so vsi dogovori, ki sta jim med hrvaškim pogajanjem za članstvo v Evropski uniji sklenili Slovenija in Hrvaška, končali kot novi problemi?Ne vem, na kateri problem mislite.
Arbitraža in memorandum o Ljubljanski banki.Mi memorandum o Ljubljanski banki spoštujemo.
Če vprašate kolega Erjavca, je bilo precej jasno, kaj je rekel včeraj. Obstajata dva različna pogleda na to, kaj tam sploh piše.Mi ga spoštujemo.
