Da imajo Hrvati le tri operativno sposobna vojaška letala za nadzor zračnega prostora namesto dvanajstih, je ekskluzivno javnosti razkril Jutarnji list. Navedel je tudi, da vojaška policija raziskuje remont in nakup letal mig 21 v Ukrajini zaradi sumov podkupovanja ter vrste nepravilnosti na letalih. Med drugim ponarejene serijske številke, vgradnjo nadomestnih delov, ki so tudi do pet let starejši od samih letal, ter celo njihovo sestavljanje iz različnih odsluženih migov te vrste, ki jih je Ukrajina dobila iz Bolgarije, Alžirije in Rusije.

Postavilo se je tudi vprašanje, ali je hrvaška vojska sploh dobila nazaj ista letala, ki jih je poslala Ukrajini v remont. Šlo je za sedem migov, državno podjetje Ukrspecexport iz Odese pa je posel z ugodnejšo ponudbo na javnem razpisu speljalo romunskemu Aerostaru.

Hkrati se je hrvaško obrambno ministrstvo odločilo še za nakup petih tovrstnih letal od istega remontnega podjetja iz tako imenovane jemenske kvote. Šlo je za mige, proizvedene leta 1976 in 1977, svoj čas v lasti Jemna, ki pa ni plačal remontnih del in jih je zato prevzela ukrajinska država, nato pa so pet let ostali v skladišču omenjenega podjetja v Odesi.

Škandali so se vrstili

Nakup ni bil brez spremljajočega škandala, saj je Hrvaška z nakupom skoraj štirideset let starih letal nadomeščala pet zanemarjenih mlajših migov iz leta 1980 in 1981. Ta bi morala poslati v remont in posodobitev leta 2004, a se zaradi načrta, po katerem naj bi iz letalstva do leta 2011 izločili vse mige, zanj vlada ni odločila. Namesto da bi jih konzervirali, so jih prepustili propadanju na odprtem prostoru pri zagrebškem letališču, nato pa leta 2013 kupili starejše jemenske. Sume, da pri nakupu in remontu skupno ducata migov ne gre za transparenten posel, je že takrat spodbudila objava podatka, da je podjetje iz Odese pridobilo remont z za skoraj pet milijonov evrov nižjo ceno od tiste, ki so jo z 18,6 milijona evrov postavili v Aerostaru, ki je hrvaške mige posodobil leta 2003. Takrat so vanje vgradili Natove identifikacijske naprave IFF, obrambno ministrstvo pa je dileme o prenosu te tehnologije v roke nečlanice zavezništva odpravilo s trditvijo, da gre za komercialno in ne vojaško verzijo IFF. Za razliko od Romunov pred trinajstimi leti je imelo hrvaško obrambno ministrstvo z Ukrspecexportom že brez najnovejših razkritij zelo nesrečno roko.

Letala so dobili s precejšno zamudo tudi zaradi izbruha ukrajinske krize, zadnja šele julija lani, že pri prevzemu sedmih leto pred tem pa so na njih ugotavljali vrsto pomanjkljivosti in neopravljenih testiranj. Zdaj vsa letala ostajajo na zemlji, odgovorni, vključno s prejšnjim vrhovnim poveljnikom hrvaške vojske Ivom Josipovićem, ki trdi, da o vsem ve le tisto, kar pišejo mediji, pa se delajo nevedni.