Hrvaška pravi, da je zanjo vse to zaman, ker je od arbitražnega sporazuma odstopila oziroma je zaradi »resne kršitve« začela postopek odstopa po konvenciji o pravu mednarodnih pogodb. Konvencija veleva, da morajo države pogodbenice v primeru nestrinjanja v roku enega leta iskati rešitev v skladu z ustanovno listino OZN, torej s pogajanji, pomiritvijo, arbitražo, na sodišču in tako naprej. Morda bo tudi v tem pogledu zanimivo spremljati predloge, ki jih za jutrišnji obisk napoveduje hrvaški zunanji minister Miro Kovač o dvostranskem reševanju spora. In če pogledamo še nekoliko naprej – če omenjeni postopek po ustanovni listini ne obrodi sadov, se lahko pogodbena stranka odloči za postopek v OZN s prošnjo generalnemu sekretarju, nato sledi imenovanje spraviteljev. Ali hrvaško pismo članicam OZN prejšnji teden o tem prinaša kakšno sporočilo, se ne ve, je pa imel Zagreb – če sprejmemo domnevo, da so prisluhi prišli od tam – na voljo precej časa, da podrobno preuči nadaljnje korake, vedoč, da jih ne bo ogrozila niti zamenjava vlade, ker je glede odpovedi arbitražnega sporazuma hrvaška politika enotna.
Pričakujemo lahko, da bomo ob pogovorih hrvaškega in slovenskega zunanjega ministra slišali o prijateljskih, dobrososedskih, gospodarsko razvejenih in s turističnim obiskom obogatenih odnosih. Ti poudarki najpogosteje držijo, ko ljudje razmišljajo na individualni ravni – ko se spomnijo prijateljev ali znancev v sosednji državi, obiskov, sodelovanja njihovega podjetja s čezmejnim in tako naprej. A ko debata nanese na bolj splošno raven odnosov, nacionalno, je hitro drugače. Besede hrvaške predsednice Kolinde Grabar - Kitarović, da se v primeru razsodbe arbitražnega sodišča boji incidentov v Piranskem zalivu, so upravičene, tam se je z nacionalno politiko vedno najbolj eksplozivno mešalo (negativne) individualne zgodbe, od ribičev obeh držav do Joška Jorasa. Glede na to, da besede prihajajo iz tako visokega naslova, so lahko tudi opozorilo, nekoliko manj dramatična ponovitev tistega, kar je pred tem rekel slovenski predsednik Borut Pahor, namreč da je arbitraža edini način za mirno rešitev mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško. Državi sta od sklenitve arbitražnega sporazuma pokazali, da se je incidentom mogoče izogibati ali jih vsaj ne razpihovati. Lahko se zgodi, da bosta v prihodnje glede tega na večji preizkušnji kot kadar koli prej.
