Vino in Jezus sta usodno povezana. Njegov prvi čudež je bil spreminjanje vode v vino, njegova zadnja pijača s prijatelji je bila vino in ne nazadnje je vino postalo njegova kri.
Toda kakšni vino je v resnici pil Jezus Kristus? Pisni viri o vinogradništvu v Galileji in deželah, ki so zdaj Jordanija, so skromni, prav tako arheološki dokazi.
Jezus je pil ekološko vino
Edino, kar vemo, je, da biblično vino ni bilo prav v ničemer podobno sodobnemu. Predvsem je imelo manj alkohola, okoli štiri odstotke, in bilo je fermentirano le z naravnimi kvasovkami. Lahko bi rekli, da je Jezus pil ekološko vino. Glede na zapise iz drugih podobnih pokrajin v tistem času je prav verjetno, da so tudi v Sveti deželi v vino mešali začimbe pa tudi kapre in rozine, da bi omilili okus slabega vina. Zdaj Kristusovo kri simbolizira rdeče vino, a v njegovem času je bilo vsaj pri Rimljanih bolj priljubljeno belo vino, toda glede na napise, najdene na starih amforah na potopljenih galejah, so Rimljani iz Svete dežele izvažali predvsem rdeče vino.
Ker se vse vrača k prvinskemu, so se tudi v Izraelu našli ljubitelji vina, ki so odločeni, da bodo pridelovali biblično vino, tako, kot ga je pil Jezus in še pred njim kralj David. Zato so po poročanju Times of Israel na Zahodnem bregu začeli posebni projekt gojenja avtohtonih sort trte, ki so jo pridobili iz semen, najdenih v arheoloških izkopavanjih. Do zdaj je identificiral 120 različnih sort grozdja, ki so ga sadili v regiji, od teh jih je okoli dvajset primernih za pridelavo vina. Nekaj vinogradov s temi starodavnimi sortami je že zasajenih in pridelujejo biblično vino. To so večinoma rdeči cuvéeji.
Vino z geografsko oznako »okupirano območje«
Toda vino z Zahodnega brega ima eno veliko težavo: naj bo še tako biblično in posebno, prihaja z okupiranih ozemelj in ga v Evropi z izjemo Švice skorajda ni mogoče kupiti. Od novembra lani ga morajo vinogradniki po navodilih Evropske unije striktno označevati kot vino z Zahodnega brega, okupiranega območja. S tem naj bi kupcem omogočili, da se sami odločijo, ali bi tako vino kupili ali bojkotirali. Januarja letos se je za enak ukrep odločila tudi Amerika. Nevladne organizacije namreč opozarjajo, da je več kot polovica vinogradov na Zahodnem bregu nastala na zasebni palestinski zemlji.
Vinogradniki z Zahodnega brega so seveda ogorčeni, češ da so vendar na svoji judovski zemlji, in so našli nove načine, kako biblično vino prodajati tudi v Evropo. Nekatere vinske kleti iz te regije za opisovanje svojega vinorodnega okoliša zato uporabljajo termine, kot so Judeja ali Samarija. Prav tako jih po podatkih Newsweeka vse več svoje vino najraje prodaja po spletu. Drugi spet so Evropejce poslali v tri krasne, na svoje nalepke narisali velike Davidove zvezde, na zamaške pa izraelsko zastavo in svoje vino prodajajo le v Izraelu. Upajo tudi, da bodo s svojim vinom navdušili petične Kitajce. Trdijo namreč, da lahko prav s posebnostjo, kot je vino iz bibličnih sort, uspejo na svetovnem trgu. Kar je verjetno res, saj vse več ljubiteljev vina išče ekskluzivno in posebno vino. Večina izraelskih vinskih kleti prisega na preizkušene globalne sorte, recimo na shiraz ali cabernet sauvignon.
V Izraelu v okoli 300 vinskih kleteh pridelajo okoli 36 milijonov steklenic vina na leto. Vinske kleti so bodisi butične bodisi velike, kot je denimo Carmel, največji izraelski proizvajalec vina, ki ima vinograde v okolici Haife. Leta 1882 jo je ustanovil legendarni baron Edmond de Rothschild, lastnik bordojske kleti Château Lafite - Rothschild.
