Uspevanje naše povrtnine ni naključno, saj ima vsak posevek določene lastnosti, ki se z nekaterimi rastlinami ujemajo bolje kot z drugimi. Ravno zato moramo mešane posevke po gredici razporediti po dobro premišljenem načrtu.
Dilema glede kolobarjenja
Večna dilema vrtičkarjev: kolobariti ali ne? Če želimo, da bodo naše rastline zdrave in pridelek dober, moramo kolobariti. S kolobarjenjem premikamo rastline po gredah v določenem zaporedju, saj rastline glede na svoje potrebe določene snovi iz zemlje porabijo, na drugi strani pa zemljo tudi obremenijo s svojimi izločki. Če raste enaka vrtnina na isti površini več let, bo snovi, ki jih potrebuje, v zemlji vedno manj, izločenih snovi pa vedno več. To pomeni, da bodo pridelki vse manjši, rastline pa vedno manj zdrave. Pomembna prednost kolobarjenja je tudi preprečevanje bolezni in talnih škodljivcev, ki napadajo natančno določene vrste zelenjave.
Zelišča kot dobri sosedje
Večina ljubiteljev vrtnarjenja ve, da s pravilnim izborom in kombiniranjem različnih rastlin v vrtu izboljšamo zdravje in izboljšamo okus nekaterih vrtnin. Zelišča in vrtnine pa so lahko tudi dobri sosedje sadnega drevja, vrtnin in okrasnih zasaditev.
Že včasih so iz izkušenj vedeli, da določene vrste zelenjave dobro uspevajo skupaj in da se nekatere ne marajo. Podobno je z zelišči, ki se praviloma kar dobro prenašajo med seboj, kljub vsemu pa je treba paziti, da ne sejemo komarčka, kumine in janeža na bližnje gredice ali v kolobarju drugega za drugim. Ne nazadnje lahko zelišča tudi izboljšajo kondicijo in okus vrtninam. Tako med drugim med fižol posadimo šetraj, poleg paradižnika pa baziliko in peteršilj. Dobra stran mešanih posevkov je predvsem ta, da rastline druga drugi koristijo z izločanjem različnih snovi, na primer eteričnih olj, prek korenin in listov, saj te snovi odvračajo bolezni in škodljivce, pomagajo pri zorenju ter v vseh pogledih spodbujajo rast in razvoj rastlin, hkrati pa izboljšajo aromo in okus (na primer kamilica izboljša okus zelja). Določene rastline, če izpostavimo le koruzo, sončnico, visok fižol, varujejo druge pred mrazom in vetrom, izsuševanje tal pa je manjše, če so rastline s širokimi listi posejane med tiste z ozkimi; pazimo le, da ozkolistne ne bodo trpele pomanjkanja svetlobe.
Na vrtu z mešanimi posevki se tla tudi manj utrudijo, njihova izraba pa se izboljša, saj korenine sosednjih rastlin dosežejo različno globino. Res pa je, da mešani posevki, ki so uspešni v enem vrtu, ne bodo nujno uspešni tudi v drugem, in sicer zaradi različne mikroklime, vrste tal, različnih sort vrtnin pa tudi načina vrtnarjenja. Če vam lanska kombinacija vrtnin ni prinesla želenega rezultata, nikar ne obupajte. Poskusite znova in kdo ve, morda letos zadenete pravo kombinacijo.
