Delniški trg je sprva reagiral na rast cen surove nafte in železove rude. Oboje je spodbudno za brazilska podjetja, saj je država med večjimi izvoznicami železove rude, višja cena nafte pa spodbuja njihove ambicije, da postanejo tudi pomemben izvoznik črnega zlata.
Še večji pospešek je rast delniškega trga imela v začetku marca. Brazilija se že nekaj časa spopada s političnimi težavami – neučinkovito vlado in korupcijskimi škandali. Večina meni, da bi se stvari rešile, če bi odstopila trenutna predsednica države. Začetek decembra lani se je v brazilskem parlamentu začel proces njenega odpoklica, množice protestnikov so v začetku marca zavzele ulice, da bi spodbudile njen čim prejšnji odhod. Za zdaj je predsednica še vedno na oblasti in ne namerava odstopiti. Postopek odpoklica lahko traja še nekaj tednov ali celo mesecev, pri čemer ni nujno, da bo predsednica države po končanem postopku razrešena dolžnosti.
Delniški trg je na trenutnih ravneh višje za okoli 30 odstotkov glede na ravni konec januarja. Ob rasti trga je začela pridobivati tudi lokalna valuta, ki je od konca januarja do zdaj pridobila okoli 10 odstotkov vrednosti proti evru. Rast valute je spodbudila brazilsko centralno banko, da je začela z ukrepi za znižanje vrednosti domače valute.
Brazilsko gospodarstvo je v recesiji, v lanskem letu se je BDP skrčil za skoraj 6 odstotkov. Če se bo trend rasti cen železove rude in surove nafte nadaljeval, bi lahko bile številke za letošnje leto precej boljše. Za trg pa je očitno pomembnejši razplet politične situacije, ki se utegne razjasniti v bližnji prihodnosti.
