Današnji čas se neprestano spreminja in to vpliva tudi na večino mladih, ki ne vedo, ali bi dali prednost poklicu ali kreativnosti. V to skupino pa ne spada dijak Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje Anže Vozelj, ki že ima začrtane cilje. Želi si postati znanstvenik na področju medicine ali mikrobiologije, saj rad odkriva nove stvari, ki spreminjajo življenje.
Na gimnaziji se udejstvuje v krožkih, predvsem pa se je usmeril k raziskovanju na kemijskem področju. Lani je kot član prve dijaške ekipe zastopal Slovenijo na tekmovanju iz sintezne biologije iGEM in posvetil celotno leto raziskovanju, v katerem je sodelovalo osem dijakov iz vse Slovenije. Ukvarjali so se s pridobivanjem biogoriv iz organskih odpadkov. Njihov cilj je bila ustrezna genska modifikacija bakterije E.coli za proizvodnjo biobutanola, ki je energetsko učinkovito biogorivo. Njegov najpomembnejši cilj je bil, da uspešno konča raziskovalno delo. Njegov trud je bil uspešno nagrajen, saj so projekt z naslovom Pridobivanje novih metabolnih poti za sintezo biobutanola uspešno zagovarjali pred mednarodno sodniško komisijo pod okriljem univerze MIT v Bostonu. Osvojili so drugo mesto na svetu.
Pomembna je notranja motivacija
Anžetu ambicioznosti očitno ne manjka. Kako pa je z drugimi dijaki? »Ambicioznost se od dijaka do dijaka razlikuje, predvsem pa mora dijak najti svojo notranjo motivacijo. Z zunanjo motivacijo ga lahko starši, prijatelji ali kdo drug le spodbudijo k temu, da bo našel notranjo motivacijo,« pravi psihologinja Tina Pušnik. Malo lahko prispeva vsak s pohvalami, spodbudami, s pozitivnimi odnosi ali pa s pomočjo pri težavah, da posameznik lahko spozna, kaj ga veseli, in nadaljuje v tej smeri.
Ambicioznost že v starih časih ni bila samoumevna. Če so se ljudje izobraževali in učili, so po vsej verjetnosti dobili službo. Današnja situacija pa je malce drugačna. Brezposelnost je ogromna ne glede na visoko izobrazbo ljudi in prizadevanja. »Država ne daje najbolj jasnih smernic, v kateri smeri študija bodo mladi bolj verjetno prišli do zaposlitve,« pravi psihologinja. Učence že v osnovnih šolah seznanjajo z možnostmi za nadaljevanje izobraževanja na informativnih dnevih in predstavitvijo srednjih šol, dijake v srednjih šolah pa predvsem s predstavitvijo fakultet po šolah, različnimi testiranji in pogovori s šolskimi svetovalnimi delavci. Na dijakovo zanimanje za fakulteto, ki je izredno pomembno, saj se odloča, kaj bo počel vse življenje, pa vplivajo tudi mediji, ki lahko dijaka odvrnejo od njegovega cilja ali pa ga še bolj spodbudijo.
»Za uspeh je nujno potrebna notranja motivacija,« potrjuje ravnateljica Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje Jelena Keršnik. Ambicioznost se na gimnaziji Trbovlje spodbuja s številnimi krožki, kot so debatni, kemijski krožek, pevski zbor in številni drugi. Dijaki imajo številne možnosti, vendar ni prisile, da bi dijak moral opravljati tisto, kar ga ne veseli. Glede vpisovanja na fakultete pa ravnateljica meni, da imajo dijaki dovolj vpogleda v družboslovne in naravoslovne smeri, hkrati pa jim je omogočeno tudi individualno svetovanje pri psihologinji. O zaposlovanju meni, da so za dijake, ki so pripravljeni delati, vedno odprta vrata služb, če ne doma, pa v tujini. Temu potrjujejo številni uspešni primeri bivših dijakov: dr. Gregor Dolanc, raziskovalec na Institutu Jožefa Stefana v Ljubljani, dr. Janez Vodiškar, srčni kirurg na univerzitetni kliniki v Aachnu v Nemčiji, in še številni drugi.
Kariera je pomembna za starše
Med dijaki, ki se odločajo za fakulteto, je zelo malo tistih, ki ne vedo, kaj jih veseli, oziroma jih ne zanima ničesar, pravi psihologinja. Največkrat pa imajo dijaki že oblikovane študijske interese. Skrbi jih le to, ali se bodo lahko zaposlili. Še vedno se odločajo za tisto, kar jih veseli. Glede na svoj interes se potem tudi potrudijo in zbirajo informacije na podlagi spletnih virov, starejših prijateljev na fakultetah, vrstnikov in učiteljev. Pri usmerjanju na fakultete se dijake v šolah spodbuja glede na njihove sposobnosti in zanimanje, hkrati pa se jih opozori na omejitve vpisa, morebitne preizkuse sposobnosti, posebnosti pri prijavi... Mera ambicioznosti se med dijaki ni spremenila skozi čas, ostaja podobna, le da so v današnjem času dijaki bolj negotovi in v stiski zaradi strahu pred brezposelnostjo.
Kariera je danes za posameznika izredno pomembna, saj se dijaki želijo zaposliti v službi, ki jih veseli, prav tako pa je kariera mladostnika pomembna za starše. Zaradi brezposelnosti izobraženi ljudje ostajajo doma pri starših. »Veliko jih sprašuje, ali bodo dobili poklic, če se bodo usmerili v natančno določeno smer, vendar tega zagotovila ni, prav tako tudi ne pravega odgovora,« pravi psihologinja Tina Pušnik. Pri prijavi na fakultete se praviloma največ dijakov GESŠ Trbovlje odloča za ljubljansko filozofsko fakulteto, med zelo priljubljenimi sta tudi medicinska in pedagoška fakulteta in nekatere naravoslovne ter tehnične fakultete. Pred leti je bila med prvimi po priljubljenosti fakulteta za družbene vede v Ljubljani, vendar je zanimanje zanjo med dijaki v zadnjih letih zelo upadlo.
