Vedno sem hotel biti najboljši in si želel biti pred drugimi. Ko sem na igrišču videl nasprotnika, ki je bil boljši od mene, sem ga hotel premagati. Moja največja želja je bila zmagovati. Vse to pa me je gnalo k doseganju visokih ciljev.
Ste se morali za dosežke svoje kariere čemu odreči?Za dosego visokih ciljev je potrebno veliko treninga in vaje, to pa ti vzame kar dosti časa. Za dosego ciljev sem se moral večkrat odreči prostemu času in družini. Trdo delo terja svoj davek, in ker imam družino, je občasno trpela tudi ta. Ne glede na vse me družina še vedno podpira in brez njene podpore ne bi bilo rezultatov. Žena je glasbenica in razume, kaj vse moraš prestati za uspeh. Uspešen si, ko znaš uskladiti poklicno pot s svojim zasebnim življenjem.
Ste si že od nekdaj želeli igrati košarko?Moja želja po košarki izhaja že iz osnovne šole, kljub plavanju, ki sem ga med tem časom treniral. Ker sem bil zelo majhen in so bili drugi v ekipi kot tudi nasprotniki veliko višji, se z njimi nisem mogel primerjati in moji rezultati v plavanju niso bili zavidljivi. Kljub nizki rasti sem se vseeno odločil preiti h košarki. Moj največji idol pa je bil Michael Jordan.
Vam je šola odprla vrata za uresničitev sanj?Obiskoval sem GESŠ Trbovlje, ker je bila to najbolj logična izbira, saj sprva nisem vedel, kaj si želim početi v življenju. Vedel sem, da bi rad igral košarko. Vprašanje je bilo, ali tudi poklicno, kajti videl sem se tudi v računalništvu, ki me je v tem času zanimalo. Šola mi ni zaprla nobenih vrat, vse možnosti so bile odprte. V tretjem in četrtem letniku pa je prevladala ljubezen do košarke in kasneje mi je tudi šola odprla vrata v svet športa. Sem tudi diplomant Fakultete za šport v Ljubljani, tako je šport moj način življenja. Lahko bi rekel, da je košarka razlog, da zjutraj vstanem iz postelje.
Ste o svoji karieri kdaj podvomili?Nikoli nisem imel dvomov. Če želiš uspeti v življenju, nikoli ne smeš podvomiti o svoji karieri in svojih sposobnostih. Najti nekaj, kar rad počneš, je največja sreča.
Kako kariero usklajujete s poklicno potjo (kot učitelj športne vzgoje)?Glede tega sem zelo organiziran, kariera mi ne vzame preveč časa. Obe poti usklajujem brez problemov, ni prekrivanja, dopoldne sem v šoli, popoldan posvetim košarki in si vmes vzamem tudi malo počitka. Odločil sem se za takšen slog življenja, zato tudi ni težav, da mi ne bi uspelo usklajevati svojih obveznosti, tudi do družine.
