Ne bi natančno vedel.
Veste vsaj, o čem sta se pogovarjala?Če se prav spomnim, sva se srečala, ko se je odločalo o kandidaturah za nove viceguvernerje. Torej pred dvema ali tremi meseci, govorila sva tudi o stanju v slovenskih bankah.
Zgodba z novima viceguvernerjema, ki nista vaša kandidata, je torej končana?Tako je. Predlagal sem kandidata, ki nista bila izbrana, in to je vse.
Sprememb ne bo, če bi morebiti prišla na plan kakšna nepravilnost iz preteklosti?Postopki so zelo jasni in opredeljujejo, kdo in kdaj lahko predlaga razrešitev viceguvernerjev. Kolikor mi je znano, so se vsi kandidati zelo jasno opredelili do svojih preteklih dejanj.
Vrniva se k vročemu vprašanju novih nadzornikov NLB...BS se je do tega zelo jasno opredelila. V skladu z zakonom o bančništvu mora NLB predhodno opraviti postopke preverjanja primernosti kandidatov za funkcijo. Nasprotno je SDH interpretiral postopke glede na določbe zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Zdaj poteka postopek preverjanja primernosti za vse novoimenovane člane nadzornega sveta, kjer bo končno odločitev sprejela Evropska centralna banka (ECB), BS pa v tem postopku sodeluje.
Ste slišali, da je ob notranjem preverjanju primernosti kandidatov za nadzornike NLB, ki je bilo opravljeno po nastopu funkcije, prišel na plan 17 let star posnetek prisluha, ki naj bi namigoval na morebitno koruptnost enega od novih nadzornikov? A se ga je potisnilo nazaj v zgodovino.Informacije, ki jih omenjate, za posnetek ne vemo, so del našega postopka preverjanja nadzornikov. Postopka, ki poteka, ne morem komentirati.
Je običajno, da na sejah nominacijske komisije in nadzornega sveta sedijo predstavniki Banke Slovenije?To nam omogoča zakonodaja.
Nedvomno. Vaši predstavnici zagotovo tam nista sedeli v nasprotju z zakonom.Presodili smo, da je to potrebno. Hkrati pa je to tudi praksa, ki jo pri nadzoru bank uvaja ECB, tako v podobnih komisijah in na sejah predstavniki ECB sedijo tudi v drugih bankah. Gre za presojo nadzornika, ki je presodil, da je to potrebno.
Zakaj pa je tako presodil?BS ima pristojnosti, da lahko zahteva prisotnost svojih predstavnikov na sejah, sicer pa sta bili gospe tam v funkciji predstavnikov ECB. Tako kot pri vseh preostalih odločitvah pri vseh pomembnih bankah, torej pri NLB, NKBM in Abanki, bomo zraven, če bomo presodili, da je to potrebno... Prepričan sem, da bi me, če na teh dveh sejah ne bi bili, vi zdaj spraševali, zakaj nismo presodili, da je naša navzočnost potrebna. Očitno je bilo to v interesu širše javnosti, kajne?
Na sejah nadzornega sveta združene Abanke in Banke Celje, ko jih je še do nedavna vodil Janko Gedrih, zdaj prvi nadzornik NLB, pa vas ni bilo.Imate informacije, da smo na njih bili?
Ne, nimam. Ravno zato vas sprašujem po vsebini vaše odločitve, da se udeležite sej NLB.Sprašujete me o nadzorniških stvareh, ki jih opravljamo skladno z našimi pristojnostmi.
To torej ne pomeni, da ste v prejšnji bančni nadzorniški funkciji Janka Gedriha ocenjevali kot primernega, v novi pa ne?Toliko prahu je bilo dvignjenega v zvezi z novimi nadzorniki, in ker smo presodili, da v postopku imenovanja niso bile spoštovane zahteve zakona o bančništvu, smo želeli biti navzoči, tudi zato, ker je celotno dogajanje pomembno z vidika kredibilnosti enotnega nadzornega mehanizma ECB.
Če ne upoštevamo medijskega pompa, političnega in interesnega ozadja zgodbe, je pač dejstvo, da je lastnik oziroma Slovenski državni holding najprej v Abanki, nato pa v NLB za prvega nadzornika izbral Janka Gedriha.Res je, lastnik odloča, kdo bo nadzornik v posamezni banki. Ampak pravila so za vse enaka. Zakon o bančništvu pač določa, da je treba presojo nadzornikov opraviti tudi preliminarno v sami poslovni banki. Vse druge banke v državi se tega držijo, le v primeru NLB ni bilo tako.
Ste pozvali vlado kot skupščino SDH, naj ukrepa? Kadrovsko prevetri morda kar nadzornike SDH?Ne.
Čez nekaj dni se izteče rok, do katerega mora holdinška družba Sava prodati svoj 44-odstotni delež v Gorenjski banki.Savi bodo prenehale pravice do upravljalskih upravičenj. S tem datumom poteče rok za Savo, da opravi zadeve skladno z dejstvi, ki so nakazovala, da Sava ni primerna lastnica banke. Gorenjska banka bo vseeno normalno poslovala, z njo ni nič narobe. Kako bo to reševala Sava, pa vprašajte njih.
Evropska bančna agencija je lani začela oblikovati smernice v zvezi s korporativnim upravljanjem, ki bodo v prvi polovici letošnjega leta dodatno precizirale imenovanje nadzornikov bank. Katere poudarke boste uveljavljali?Vse te smernice so za nas pomembne in jim bomo sledili. Na to smo opozorili lastnike bank, tudi Slovenski državni holding (SDH). Če se jih ne bo izvrševalo, bo Banka Slovenije oziroma ECB ustrezno ukrepala.
Ena od smernic je tudi »zadostnost časa«, ki ga mora imeti na voljo nadzornik za opravljanje funkcije. Je torej nekdo, ki je profesionalno močno vpet v neko drugo delo in je dalj časa v tujini, na primer v Avstraliji, torej neprimeren za nadzornika NLB?Te smernice upoštevamo pri vseh zadnjih licenciranjih. NLB ni edina banka, pri kateri smo opozorili na neskladnost oziroma neupoštevanje teh smernic. Je pa res, da ti postopki zahtevajo nekaj časa in predvsem v primeru državnih bank, v katerih je teh težav največ, tudi največ časa za reševanje.
Je SDH slab upravljalec bank in prodaja očitno nujna?Kolikor razumem zaveze, ki jih je dala vlada za to, da je dokapitalizirala štiri banke, morajo biti te v določenih rokih prodane. Ta zaveza je ključna pri dogajanju v slovenskem bančnem sistemu. Za nas je bistveno to, da banke opravljajo svojo dejavnost skladno z nadzorniškimi pravili in regulatornim okvirom.
V prihodnjih mesecih se bodo začeli postopki, povezani s prodajo NLB. Kaj bo, če bo vmes strategija upravljanja državnega premoženja morebiti spremenjena oziroma če bi svetovalec za prodajo presodil, da čas za prodajo 75-odstotnega deleža ni pravi?Kakšna odločitev bo sprejeta, ne vem. Vlada je dala zaveze, povezane z dokapitalizacijo, in vse postopke vodi SDH. Oni se bodo morali odločiti, ali se bodo lahko o spremembah pogajali z evropsko komisijo. Kot razumem, je za morebitno spremembo postopkov prodaje bank treba pridobiti dovoljenje evropske komisije.
Obrestne mere v slovenskih bankah so se v zadnjih letih približale evropskim, le pri posojilih podjetjem nad milijon evrov je še opazna razlika, v povprečju 0,7 odsotne točke. Zakaj?To je odvisno od poslovnega modela bank in presoje tveganja podjetja. Če so za določena posojila obrestne mere v tujini nižje, gre za odsev makroekonomskih dejavnikov. Tudi ko slovenska podjetja iščejo posojila v tujini, jih zaradi slovenskih makroekonomskih dejavnikov dobijo po drugačni ceni kot podjetja iz katere druge države.
Delež stanovanjskih posojil s fiksno obrestno mero se je več kot podeseteril, gre lahko že za sistemsko tveganje, ste pozorni na te premike?Pozorni smo in jih skrbno spremljamo. Vendar moram ob tem opozoriti, da gre pri večini teh posojil za poplačilo posojil, ki so bila odobrena v preteklosti. Kreditna rast se sicer dviguje, ne povečuje pa se nam hkrati obseg teh kreditov. To pomeni, da so gospodinjstva ugotovila, da lahko refinancirajo svoje obveznosti, in to v celoti izkoriščajo.
Zanimiv tok dogajanja je, da se depoziti iz vezanih vlog premikajo v vloge na vpogled. V bankah uslužbenci za okenci deponente celo napotujejo k premikom denarja na TRR in jih odvračajo od vezav, ker se te ne splačajo.Fenomen premikov denarja na vloge na vpogled ni lasten le Sloveniji. To se dogaja povsod v evrskem območju, ki ima pač nizke
obrestne mere, zaradi katerih se odločajo deponenti za večjo likvidnost oziroma za vloge na vpogled.
Se je pol milijarde, kolikor se je pred sanacijo bank zaradi nezaupanja varčevalcev odlilo iz bank, že v celoti vrnilo na bančne račune?Stanje vlog je večje kot leta 2013.
Minuli teden je ECB sprejela sveženj novih ukrepov. Kaj bodo prinesli?Morda se bodo zaradi nizkih obrestnih mer v bankah ljudje odločali za večje trošenje. Nizke obrestne mere ECB so sicer namenjene pomoči kreditnemu ciklu, ki ga očitno ni ne v Sloveniji ne v evrskem območju. Z ukrepi ECB samo dokazujemo, da je za zagon novega kreditnega cikla potrebno investicijsko povpraševanje, ki pa ga ni. Zato bi morale biti odgovorne tudi druge politike. ECB po krivici obtožujejo za nepomoč pri kreditiranju. Ravno nasprotno, razmere so zdaj takšne, da lahko banke kreditirajo vsak dober projekt.
Ne velja več, da se zavrne vsaka četrta vloga za posojilo?Kot rečeno, banke so sposobne kreditiranja, zavrnitev je vse manj. Po naših podatkih podjetja v veliki meri za razlog nekreditiranja ne navajajo več zavrnitve v banki. Sama imajo namreč dovolj sredstev ali pa iščejo druge vire financiranja. Zato je v evrskem območju pričakovati spremembe, predvsem v smislu konsolidacije in drugačnih storitev bank. Napačno je stališče, da imamo še vedno opraviti s kreditnim krčem. Pač pa ni povpraševanja.
Rekli ste, da bi morale ECB priskočiti na pomoč še druge politike.Cel sklop različnih politik bi lahko pomagal pri oživitvi kreditnega povpraševanja. Zavedam se, da je Slovenija vezana na izpolnjevanje proračunskih omejitev, a ne glede na to obstaja vrsta možnosti, da bi država pospešila investicijsko povpraševanje, na primer z ustrezno koncesijsko politiko, javno-zasebnimi partnerstvi, nujna pa je tudi strategija države, ki bi povedala, v katero smer naj se gospodarstvo razvija.
Slovenija torej še vedno ne ve, kam naj bi šla?Kot guverner nimam mandata za druge zadeve, razen za skrb za finančno stabilnost, pot razvoja države pa je domena nosilcev drugih ekonomskih politik. Lahko le zagotovim, da bi banke rade kreditirale in da obstajajo za to tudi pogoji, ki smo jih zagotovili s sanacijo bančnega sistema in tudi s pomočjo izjemno razrahljane denarne politike.
Ste na uvodoma omenjenem pogovoru s premierjem Cerarjem govorili tudi o slabih posojilih in mu omenili morebitno vnovično potrebo po dokapitalizaciji državnih bank?Na te stvari vedno opozarjamo. Za Grčijo in Ciprom smo namreč država, ki ima še vedno največji delež slabih posojil v aktivi bank. Kar 60 odstotkov slovenskega bančnega sistema je še vedno v neposredni državni lasti, torej je še vedno logično sklepanje, da lahko pride do morebitnih novih dokapitalizacij z davkoplačevalskim denarjem v primeru nereševanja slabih posojil. Naj poudarim, da ravno v teh dneh začenjamo letošnje obremenitvene teste v slovenskih bankah, v katerih delež slabih posojil predstavlja pomemben dejavnik v celotnem izračunu kapitalske ustreznosti posamezne banke.
Zakaj se v NLB ta delež ni zmanjšal z odločno prodajo slabih terjatev, recimo po vzoru Hypo Alpe Adria Bank, ki je lani prodal terjatve do subjektov v Sloveniji oziroma na vsem ozemlju nekdanje Jugoslavije?V NLB in NKBM, ki sta sistemski banki, je delež slabih terjatev dejansko višji od povprečja. Obstaja veliko bank, ki so s slabimi terjatvami upravljale drugače, kot sta to počeli največji banki. Načeloma obstajajo sicer trije načini reševanja problema slabih terjatev – odpis, prodaja ali pretvorba v lastniške deleže. Pri odpisu in pri pretvorbi terjatev v lastniške deleže je seveda lahko najti veliko razlogov, nekateri so mi zelo težko razumljivi. Dejstvo je, da so terjatve v dobršni meri pokrite z rezervacijami, torej bi se banke lahko odločale za odpise. Zakaj torej državne banke tega ne opravijo? Po mojem mnenju je težava predvsem politična in ne ekonomska. Če se namreč odločijo odpisovati posamezne terjatve, obstaja velika verjetnost, da bodo uprave teh bank in njihovi nadzorniki klicani na odgovornost. Oziroma bodo morali odgovarjati na vprašanja, zakaj se je odpisalo terjatev ravno temu podjetju ali posamezniku in ne komu drugemu. Te stvari so v razmerah zasebnega lastništva precej bolj jasne. Zakaj? Ker tam lastniki želijo, da začne banka čim hitreje opravljati normalne bančne posle. Obstaja pa še tretji vidik reševanja nedonosnih terjatev, to je prodaja. Pri tej pa je seveda ključno vprašanje cena in kdo bodo novi lastniki terjatev. In očitno v Sloveniji ne zmoremo dovolj premisleka, da bi te stvari rešili. Zato se lahko zgodi, da bomo predvsem zaradi zatečenega dejstva velikega deleža slabih posojil v državnih bankah, prisiljeni zahtevati nove dokapitalizacije. Ni nujno, da se bo to zgodilo, lahko pa se. Na te stvari smo dolžni opozoriti, v nasprotnem primeru bo Banka Slovenije znova deležna obtožb, da na to nismo opozarjali.
Zakaj torej državne banke tega ne naredijo?Po mojem mnenju je težava predvsem politična in ne ekonomska. Če se namreč odločijo odpisovati posamezne terjatve, obstaja velika verjetnost, da bodo uprave teh bank in njihovi nadzorniki klicani na odgovornost. Oziroma bodo morali odgovarjati na vprašanja, zakaj se je odpisalo terjatev ravno temu podjetju ali posamezniku in ne komu drugemu. Te stvari so v razmerah zasebnega lastništva precej jasnejše. Zakaj? Ker tam lastniki želijo, da začne banka čim hitreje opravljati normalne bančne posle. Obstaja pa še tretji vidik reševanja nedonosnih terjatev, to je prodaja, pri kateri pa je seveda ključno vprašanje cena in kdo bodo novi lastniki terjatev. Očitno v Sloveniji ne zmoremo dovolj premisleka, da bi te stvari rešili. Zato se lahko zgodi, da bomo predvsem zaradi dejanskega velikega deleža slabih posojil v državnih bankah prisiljeni zahtevati nove dokapitalizacije. Ni nujno, da se bo to zgodilo, lahko pa se. Na te stvari smo dolžni opozoriti.
O strahu žal ne govorite prvič. O njem ste govorili jeseni 2014, ko ste opozorili, da je bančnike strah odobravati posojila. Zdaj govorite o strahu razreševanja slabih terjatev. Precej bizarno je, da je strah odločilni dejavnik dogajanja v naših bankah.Se strinjam. Ne pa tudi z morebitno oceno, da so bančniki kar vsi neprimerni za opravljanje svojega položaja. Veliko je dobrih, a se moramo ne glede na to odločiti, da v funkciji davkoplačevalcev nekaj od njih vendarle zahtevamo. Zakaj je mogoče, kot ste sami rekli, da se v zasebnih bankah vprašanje slabih terjatev lahko reši, v državnih bankah pa ne? Ni dobro, če je edina olajševalna okoliščina oziroma razlaga, da se zadev ne razreši zaradi strahu, da bi v primerih takšnih transakcij znova imeli izredno sejo parlamenta, zahteve posameznih poslancev in javnosti po razlagah stvari, ki so v vseh normalnih bančnih okoljih del normalnega bančnega posla.
Bi imeli v državnih bankah, če ne bi bilo Lahovnikovega zakona, ki omejuje plače, boljše, pogumnejše kadre?Morda. Lahko je eden od razlogov za stanje v državnih bankah tudi omejevanje plač, ki odvrača določene kadre, ni pa edini. Je pa res, da je od uprav državnih bank težko pričakovati tako veliko odgovornost pri reševanju razmer. Očitno je prevladalo izogibanje izpostavljanju izjemno velikim pritiskom javnosti, tako splošne, kot politične, za plačilo, ki je komu morda že danes previsoko, pa morda ne odraža vseh zahtev in odgovornosti tega dela. Te uprave, ki so pod pritiski, so seveda drugačne od tistih, ki se jih krivi, da so povzročile bančno luknjo.
Lahko na naslednje vprašanje odgovorite samo z da ali ne?Odvisno od vprašanja.
Poskusiva: si želite drugih nadzornikov NLB?Stvar nadzornikov NLB je stvar lastnika. Če lastnik meni, da so pravi, je to njegova legitimna pravica. Imamo pa natančno določena pravila za izbor nadzornikov.
Poznavajoč ta pravila, ocenite, ali bodo dobili licenco?Neodgovorno bi bilo, da bi vam sredi postopka, ki poteka, to odgovoril. Seveda obstaja možnost. Zgodilo se je že, da nismo odobrili licence nadzorniku ali pa jo odvzeli članu uprave.
