»Bank je v Sloveniji preveč in predvsem upravljanje v nekaterih je še vedno pod vprašajem,« ocenjuje guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec.
Velik del bančnega sistema se namreč še vedno utaplja v slabih terjatvah. Konec septembra je obseg terjatev, pri plačilu katerih dolžniki zamujajo več kot 90 dni, presegal enajst odstotkov in bil skoraj dvakrat višji od povprečja EU.
Državni NLB in NKBM imata danes, ne glede na njuno sanacijo pred dvema letoma, v svojih bilancah še vedno dvakrat več nedonosnih terjatev od povprečja celotnega slovenskega bančnega sistema. Delež slabih posojil v njunih bilancah je več kot 20-odstoten.
Trenutek za prevetritev uprav?
»Reševanje slabih posojil v vseh državnih bankah, teh je 60 odstotkov celotnega bančnega sistema, teče prepočasi. Na trgu bi bile banke vredne več, če bi delali bolje,« je oster guverner. Na naše vprašanje, ali je upravljanje NLB, NKBM in Abanke tako slabo, da bi kazalo prevetriti njihove uprave, pa Jazbec ni želel konkretno odgovoriti.
Če so z delom uprav zadovoljni lastniki, guverner kot regulator bančnega sistema ne more nič, je komentiral. Na finančnem ministrstvu so se odgovoru na naše vprašanje, ali je po njihovem mnenju treba prevetriti uprave državnih bank, kot rečeno je več kot polovica bančnega sistema v neposredni lasti države, izognili. Pravi naslov za oceno dela uprave banke v državni lasti je namreč po njihovem SDH. Ta lahko poda oceno dela uprav, saj ministrstvo po zakonu o SDH ne izvršuje pravic delničarja in nima neposrednega dostopa do podatkov o delovanju bank. »Tako tudi ne more podati informirane ocene njihovega delovanja. Delovanje uprav bank podrobno spremlja tudi Banka Slovenije, ki v podrobnosti vrši nadzor bančnega poslovanja, glede delovanja uprav tudi na podlagi podzakonskega akta, ki ga je izdala,« so na ministrstvu, ki ga vodi Dušan Mramor, žogico vrnili guvernerju.
V NLB pa so s svojim delom zadovoljni. »Dejstvo je, da je NLB v prvih devetih mesecih letošnjega leta obseg slabih posojil znižala za 343 milijonov evrov, kar je za okoli 13 odstotkov. Pričakujemo tudi, da se bo trend zniževanja v prihodnjih mesecih krepil, saj bodo določena posojila lahko po preteku zakonsko določenega časovnega roka prekvalificirana v 'zdrava' posojila,« so sporočili iz banke.
NLB trenutno prodaja okoli 800 milijonov evrov terjatev iz balkanskega portfelja, ki je, kot smo pisali, po oceni Banke Slovenije med glavnimi ovirami na poti hitrejšega razreševanja slabih terjatev v največjih dveh slovenskih bankah. Na prodajo terjatev se pripravljajo tudi v NKBM.
Če se upravljanje slabih terjatev ne bo pospešilo, v Banki Slovenije ocenjujejo, da bi se lahko zgodilo, da bodo morali davkoplačevalci banke znova dokapitalizirati. Če v prihodnjih mesecih ne bo hitrega zmanjšanja obsega slabih terjatev, tudi večje kreditne rasti ne bo, saj so nedonosne terjatve ključni zaviralni dejavnik, tudi hitrejšega gospodarskega okrevanja.
