Sta morali Banka Slovenije in slovenska vlada v zameno za bruseljsko odobritev državne pomoči domačim bankam sprejeti ukrepe za prerazdelitev bremen vlagateljev? Da, toda evropska komisija od njiju ni nikdar zahtevala, da to storita z razlastninjenjem več kot 1500 imetnikov podrejenih obveznic šestih slovenskih bank, je v svojem včerajšnjih izhodiščih zapisal Nils Wahl, prvi pravobranilec luksemburškega sodišča EU.
A tisto, kar pravi črka zakona, je nekaj povsem drugega od tega, kar se je dogajalo v zakulisju sanacije slovenskega bančnega sistema. Po naših informacijah so namreč evropski uradniki pri sanaciji največje slovenske banke NLB, ki je bila od začetka krize že dvakrat dokapitalizirana, od Slovenije res zelo vztrajno »zahtevali« razlastninjenje imetnikov podrejenih obveznic. Banka Slovenije in tedanja vlada Alenke Bratušek pa se nista vdali zgolj tem pritiskom, temveč naj bi se samoiniciativno odločili izbrisati še podrejene obvezničarje v preostalih petih slovenskih bankah.
»Wahl v bistvenem delu potrjuje stališča Banke Slovenije«
V Banki Slovenije svojega ravnanja nimajo za spornega. Iz Wahlovega mnenja po tolmačenju Banke Slovenije izhaja, da je evropska komisija upravičena določati splošne zahteve, ki morajo biti izpolnjene za dopustnost državne pomoči bankam. »To vključuje tudi zahteve glede izbrisa lastniškega in podrejenega kapitala pred odobritvijo državne pomoči,« trdijo. Priznavajo, da sporočilo o bančništvu ni zavezujoč predpis EU, a hkrati poudarjajo, da je Wahl v bistvenem delu pritrdil njihovim stališčem.
S to trditvijo se je težko povsem strinjati. Že dlje časa je namreč jasno, da je ključna dilema pri odločanju sodišča EU vezana prav na sporočilo o bančništvu. Pri tem na vprašanje, ali je bilo to sporočilo, zaradi katerega se je Slovenija odločila spremeniti nacionalno bančno zakonodajo, za našo državo zavezujoč pravni vir. »Ne,« je Wahl nedvoumen v odgovoru.
Lahko bi torej dejali, da prvi pravobranilec sodišča EU ne verjame večkrat slišanim trditvam Banke Slovenije, da državna pomoč bankam ne bi bila mogoča, če ne bi prišlo do 600-milijonskega odpisa podrejenih obveznic. Doma je bila odločitev predstavljena kot edina možnost preprečitve propada bančnega sistema. »Ta trditev je že vseskozi brez osnove,« meni Tadej Kotnik, imetnik okoli 200.000 evrov podrejenega dolga in protagonist v boju za pravice obvezničarjev, sicer doktor biofizike. Evropska komisija je namreč večkrat javno dejala, da od Slovenije nikdar ni zahtevala izbrisa obvezničarjev. Predlagala ga je »domača trojka« v sestavi premierke Bratušek, finančnega ministra Uroša Čuferja in guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca. Bruselj je nato zgolj potrdil, da predlagani ukrep ni neskladen z njegovimi pravili.
Davkoplačevalci lahko mirno spijo
Kaj pravzaprav prinašajo Wahlova stališča v pravdi obvezničarjev proti Sloveniji? Veliki senat sodišča EU stališča pravobranilca običajno upošteva pri končni sodbi, kar lahko pripelje do precej neprijetnega zaključka za ključne igralce v bančni sanaciji, ki javnost prepričujejo, da druge izbire ni bilo. Končna odločitev sodišča iz Luksemburga naj bi bila znana letos poleti.
Toda za obvezničarje bo bolj ključna sodba slovenskega ustavnega sodišča, saj sodišče EU ne odloča o vprašanjih kršitve človekovih pravic. O tem, ali je bil poseg v lastnino obvezničarjev neustaven, se bodo torej izrekli slovenski ustavni sodniki. »Ne razumem pogosto zapisane trditve, da naj bi bilo povsem negotovo, kdo ima v tej zadevi prav in kakšen bo njen razplet – osebno sem trdno prepričan, da je bil slovenski izbris protiustaven, da je to zelo očitno in da je bilo tako že tudi pred dogodki v Luksemburgu,« pravi Kotnik, ki vseeno ne želi napovedati, kako bodo slovenski ustavni sodniki formulirali svojo končno odločitev.
Tudi v primeru, da dosodi v prid obvezničarjev, to najverjetneje ne bo pomenilo, da bi morali spet žepe prazniti davkoplačevalci, kot ponovno strašijo nekateri. Finančno breme bi padlo na banke, ki bi ga zaradi visoke kapitalske ustreznosti zlahka prenesle. »Če bi recimo Nova KBM poplačala 56 milijonov evrov izbrisanega podrejenega dolga, bi to znižalo njeno kapitalsko ustreznost z 28,1 na 25,5 odstotka. Pri NLB bi se ob poplačilu 257 milijonov evrov podrejenega dolga kapitalska ustreznost znižala s 23 na 18,3 odstotka,« poudarja Kotnik.
