Pet let naj bi po oceni viceguvernerke Stanislave Zadravec Caprirolo še trajal proces zniževanja obsega slabih terjatev na raven izpred krize – na enega do dveh odstotkov. Če seveda prestrukturiranje in razdolževanje podjetij ne bosta dobili pospeška, predvidoma v obliki nove slabe banke z zasebnim lastništvom.
Banke so danes bolj ali manj sanirane. Pet milijard evrov je bilo dovolj, da so se priplazile z roba insolventnosti in nizke likvidnosti. A to ne pomeni, da je težav konec, saj je obseg slabih posojil v slovenskem bančnem sistemu še vedno med višjimi v Evropi. Nedvomno razveseljivo pa je, da je opazen trend razreševanja slabih terjatev.
Jedro problema ostajajo podjetja
V prvih devetih mesecih letošnjega leta so se slovenske banke rešile za 1,1 milijarde evrov slabih posojil. Natanko 50 odstotkov tega zneska je posledica uspešnih prestrukturiranj podjetij, pri 46 odstotkih pa gre za odpise dolgov. Še krepkejšo dinamiko pričakujejo v Banki Slovenije prihodnjih devet mesecev, ko naj bi banke razrešile 1,5 milijarde evrov slabih posojil. Neto znižanje obsega slabih terjatev naj bi doseglo skoraj 870 milijonov evrov, v letošnjih prvih treh četrtletjih pa se je ustavilo pri 630 milijonih evrov, kar predstavlja desetino slabih terjatev.
Kaj to pomeni? Banke se ob razreševanju slabih terjatev soočajo tudi z njihovim nastajanjem. Letos so tako denimo pridelale 472 milijonov evrov svežih nedonosnih terjatev. Število stečajev se namreč ne znižuje več, letos so jih sodišča začela že 900, kar je približno toliko kot lani. Problematična so predvsem mala in srednje velika podjetja.
Zadravec-Caprirolova je ob tem poudarila, da je iz podatkov mogoče razbrati še, da so že zadnja štiri ali pet četrtletij glavni vir slabih terjatev podjetja, ki se naslanjajo na domačo potrošnjo. V težave zahajajo gostinci, trgovci in zopet bolj številno tudi gradbinci. Za slednje se prihodnje leto ne obeta nič kaj boljše leto. V letu 2016 bi lahko na področju gradbeništva zopet videli več slabih terjatev, menijo v Banki Slovenije. Predvsem zato, ker trenutna rast, ki temelji na evropskih sredstvih, ne bo nadomeščena z drugimi aktivnostmi, kar bo privedlo vsaj do nekaj novih stečajev.
Realno gospodarstvo bo tako podobno kot že danes tudi v prihodnje jedro problema slabih terjatev. V deležu vseh posojil podjetjem je kar 38,5 odstotka nedonosnih, medtem ko je ta delež v celotnem sistemu skoraj dvakrat nižji. Nedonosnih kreditov, ki vključujejo terjatve z zamudami nad 90 dni in posojila z majhno verjetnostjo poplačila (običajno iz postopkov prestrukturiranja), je v bančnem sistemu za 5,5 milijarde evrov, samo tistih z zamudo nad 90 dni pa za dobrih 3,9 milijarde evrov.
Več optimizma, toda pojavljajo se nova tveganja
Razreševanje slabih posojil je razmeroma težaven in počasen posel. Največji slovenski banki NLB in Nova KBM imata še vedno več kot petino slabih terjatev, zaradi česar se Slovenija na lestvici Evropske bančne agencije (EBA) uvršča med države z najvišjim deležem nedonosnih terjatev. Dodatna težava za največji banki je, da imata polovico slabih terjatev na Balkanu, kar po besedah Zadravec-Caprirolove zelo omejuje zmožnost njihovega razreševanja.
Kljub temu bodo boljše gospodarske razmere verjetno pospešile odpravljanje problema slabih terjatev. Toda obstajajo tudi tveganja za bančni sistem. V zadnjem času je v Sloveniji prisotna robustna rast potrošniških in stanovanjskih posojil, rast obsega novo odobrenih posojil podjetjem pa je bila v preteklih mesecih več kot osemodstotna. Banke v tekmi za stranke znova znižujejo marže, nekatere zelo agresivno, kar prinaša nova tveganja.
