Projekt gradnje protihrupnih ograj na slovenskem avtocestnem omrežju doživlja nov zaplet. Devetega marca je Dars nepreklicno odstopil od pogodbe za gradnjo 18 kilometrov protihrupnih ograj na odsekih Dramlje–Celje in Celje–Arja vas, je sporočilo vodstvo družbe za avtoceste.
Sporno pogodbo, zaradi katere so več kot leto dni leteli težki očitki na prejšnjo upravo Darsa pod predsedovanjem Matjaža Kneza, so 21. februarja 2014 podpisali s hrvaškima podjetjema Werkos in Fracasso RI ter slovenskim podjetjem Godina, vrednost pa je znašala dobrih 18 milijonov evrov.
Predmet pogodbe je bila gradnja protihrupnih ograj, ki naj bi zaščitile prebivalce pred prekomerno obremenitvijo s hrupom, obenem pa naj bi zmanjšale odboj vpadnega hrupa na nasprotno stran proti objektom na nasprotni strani ceste.
Ograje spominjale na NDR
Že ob začetku vseslovenskega protihrupnega projekta, sofinanciranega z dobrimi 40 milijoni evrov iz evropskih kohezijskih skladov, se je na Dars usul plaz kritik zaradi videza in višine ograj. Te so – kot smo tedaj ugotavljali v Dnevniku – prej podobne kakšnemu zidu iz Nemške demokratične republike kot sodobni protihrupni rešitvi. Pozneje se je izkazalo, da na avtocestnem odseku Celje–Arja vas niso služile niti osnovnemu namenu.
Meritve oddelka za gradbeno fiziko pri Zavodu za gradbeništvo (ZAG) so namreč dokazale, da protihrupne ograje na avtocestnem odseku ne zagotavljajo ustrezne zaščite pred hrupom, ker njihova izolativnost ne dosega pogodbenih zahtev.
»Rezultati so bili kasneje potrjeni tudi z laboratorijskimi meritvami in izkazujejo nižje vrednosti od deklariranih v certifikatu. Meritve so potrdile, da imajo protihrupne ograje, kjer so vgrajeni paneli drugih proizvajalcev, ustrezne akustične lastnosti,« zdaj pravijo v Darsu.
Dars je omenjene tri izvajalce pozval k odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti, vendar predlagane rešitve niso bile sprejemljive. »Ker izvajalec ni upošteval ponovnega poziva k odpravi pomanjkljivosti, smo v skladu s pogodbenimi določili odstopili od pogodbe,« so sporočili. Naj dodamo, da je hrvaško podjetje Werkos od januarja letos v predstečajnem postopku, celjska podružnica pa ima od novembra blokiran transakcijski račun.
Nadzor nad izvedbo del je izvajala družba za upravljanje investicij (DRI). Ali bo Dars ugotavljal odgovornost nadzornikov, ker niso pravočasno ugotovili neustreznosti protihrupne zaščite? »Po temeljiti analizi ni podlage za dvom o korektnem in strokovnem opravljenem delu inženirja oziroma za iskanje odgovornosti za nastalo situacijo pri DRI,« so nam odgovorili.
Bo zadoščala bančna garancija?
Kolikšne dodatne stroške bo Dars utrpel zaradi teh neustreznih ograj, še ni znano. Najprej bo pridobil tehnično dokumentacijo za izvedbo sanacije in nato izpeljal nov javni razpis za izbor izvajalca, ki bo moral vzpostaviti ustrezno protihrupno zaščito.
Stroške sanacije naj bi pokrili z unovčitvijo bančne garancije, s katero so izvajalci jamčili za dobro izvedbo del, in z zadržanimi sredstvi v skupni višini približno 2,7 milijona evrov. V Darsu trdijo, da razpolagajo z zadostnimi finančnimi zavarovanji za poplačilo teh del, čeprav končne cene sanacije še nimajo. Po nekaterih informacijah naj bi bile ograje neustrezne na skoraj polovici avtocestnega odseka.
Za izvedbo protihrupne zaščite na odseku med Dramljami in Arjo vasjo je Dars namenil 13,3 milijona evrov evropskih sredstev. Ali bo moral vrniti ta denar, ker je odstopil od pogodbe, postavljena zaščita pa je (še zmeraj) neustrezna? »Ne,« trdijo v upravi Darsa, ki ji predseduje Tomaž Vidic. »Pridobljena sredstva so bila porabljena namensko, z odpravo pomanjkljivosti pa bomo zagotovili izpolnjevanje vseh predvidenih lastnosti in karakteristik ograje, zato vračanja evropskih sredstev ne predvidevamo.«
