Na blejski občini so se odločili, da bodo hud smrad, ki ga povzročajo kmetje z gnojenjem travnikov in polj, v poletni turistični sezoni prepovedali. To so zapisali tudi med prepovedi v predlogu sprememb odloka o javnem redu in miru, ki ga bodo občinski svetniki obravnavali prihodnji teden na seji. Kako bodo pristojne službe ugotavljale, kdaj zrak zaradi pognojenih površin preveč zaudarja in kdaj ta meja ni presežena, iz odloka ni razvidno. Kazen za kršitev bo posameznika, enako kot za druge kršitve prepovedi, stala 200 evrov, pravno osebo ali samostojnega podjetnika 1000 evrov, dodatnih 400 evrov pa še odgovorno osebo.
Turisti, ujeti med štiri stene
Turizem na tako visoki ravni in smrad zaradi gnojenja ne gresta skupaj, še posebej ne med poletno turistično sezono in v središču Bleda, kjer je največje število turistov, meni občinska svetnica in predsednica turističnega društva Bled Jana Špec. »Nesprejemljivo je, da kot občina z odlokom prepovedujemo veliko zadev, ki motijo javni red in mir ter videz kraja in okolja, dovoljujemo pa nekaj, kar je resnično neznosno tako za domačine kot tudi goste. Prepričana sem, da je to tudi škodljivo zdravju ljudi. Promoviramo Bled kot sonaravno turistično destinacijo, nato pa med turistično sezono zaradi nemogočega smradu gnojnice prisilimo goste in domačine, da zapirajo okna in namesto da bi uživali v naravnih lepotah Bleda, ostajajo za zaprtimi vrati sob,« je ogorčeno zapisala v svojo pobudo, ki so jo na občini vključili v odlok.
Blejski kmetje razumejo skrb svetnikov za turizem, niso pa zadovoljni s predlagano prepovedjo. »Če zemlja ni ustrezno pognojena, trava ne raste dobro in je je za krmo živine premalo,« je dejala direktorica blejske kmetijsko-gozdarske zadruge Jana Zalokar. Tudi svetniki skrbi kmetov razumejo. Zavedajo se, da kmetje običajno površine gnojijo le takrat, ko so napovedane padavine, a kaj, ko se pri napovedih vremenoslovci pogosto zmotijo, neznosen smrad, ki vpliva tako na kakovost življenja občanov kot kakovost turistične ponudbe, pa ostaja v zraku.
Turiste zanima tudi, od kod je zrezek na krožniku
»Da smrad od gnojenja odganja turiste oziroma jih zapira med štiri stene, je čista izmišljotina,« je prepričan Mirko Rimahazi, ki se v blejski občini ukvarja s kmetijstvom. »Turistov ne zanima samo zrezek na krožniku restavracije, pač pa želijo vedeti, kje in kako je bila hrana, ki jo jedo, proizvedena. Smrad moti predvsem domačine,« je ogorčen. Po njegovem poizvedovanju namreč občinske knjige pritožb in pohval v zadnjih desetletjih nimajo tovrstnih zapisov s pritožbami turistov. »Kmetje ne gnojimo travnikov zato, da bi komu nagajali, pač pa izključno zato, da dobimo dovolj krme. Uporabljamo pa tudi dodatke, ki preprečujejo neprijeten vonj, kar smo povedali tudi na občini,« je dejal. Blejski kmetje se na predlog odloka, ki naj bi prepovedal gnojenje v turistični sezoni, še niso odzvali. A če ga bodo svetniki sprejeli v predlagani obliki, pravijo, da bodo pristojna ministrstva povprašali, ali je takšno omejevanje občine sploh dovoljeno.
S smradom, ki ga povzroča gnojenje, se na občini neuspešno ubadajo že nekaj let, tokrat pa so veseli, da jim ga je uspelo vnesti v odlok. »Vanj smo zajeli vse, za kar smo ugotovili, da smo v veljavnem odloku pri sprejemanju pred dvema letoma pozabili,« je dejal direktor občinske uprave Matjaž Berčon. Tako so med drugim natančneje določili območja, kjer je kopanje, sprehajanje in zadrževanje v kopalkah prepovedano. Vanje so vključili celoten Blejski otok ter parkovni priobalni pas Blejskega jezera v območju od Grajskega kopališča do Grand hotela Toplice, razen na za to določenih mestih, ki jih določi upravljalec zemljišč.
