Kar nekaj Blejcev je ogorčenih, da njihova zemljišča po novem niso več zazidljiva in da se jim je s tem vrednost bistveno zmanjšala. Za to je »kriv« občinski prostorski načrt, ki so ga na Bledu sprejeli pred dobrim letom. Mnogim zemljiščem se je v načrtu spremenila namembnost – iz zazidljivih parcel so nastale kmetijske površine, parkovni nasadi in podobno. Kot pravi direktor blejske občinske uprave Matjaž Berčon, so povečini z načrtom zaradi zahtev države omejili nadaljnje pozidave okoli tako imenovanih razpršenih gradenj na manj poseljenih območjih.
Nezazidljivi naj bi postali tudi nekateri vrtovi in dvorišča v že obstoječih naseljih. To je prav, meni arhitekt Janez Urbanc, saj je gradnja apartmajev na domačem vrtu postala prava slovenska folklora. »Prav pozidave vrtov, polj in travnikov so eden največjih uničevalcev urbanizma, ki bi moral pri nas dobivati, ne pa izgubljati teže,« je prepričan.
Spremembe pa niso doletele le prodajalcev zemljišč, opozarja direktor nepremičninske agencije Makler Bled Borut Kordež. »Imeli smo primer dediča zemljišča, ki je z njim želel poplačati dolgove svojih prednikov do davčne uprave, a smo ugotovili, da se je vrednost podedovanega zemljišča z novim načrtom močno znižala.« Rešitev za nastalo situacijo zdaj iščejo skupaj z občino. A kot kaže, so tam neomajni. Direktor občinske uprave Berčon celo pravi, da o oškodovanosti lastnikov zemljišč težko govorimo, saj je bil prejšnji načrt, po katerem je bilo njihovo zemljišče zazidljivo, veljaven 12 let. Torej: krivi so sami, ker niso prej zidali.
Dvesto novih pobud
Pobude o ponovnih spremembah namembnosti zemljišč, nabralo se jih je že okoli 200, bodo na blejski občini sicer obravnavali kmalu, pravi Berčon. Ob tem pa opozarja, da občina tega ne more početi samovoljno. »Z vsako spremembo namembnosti zemljišča mora soglašati kar 47 državnih ustanov in zavodov – kulturnih, kmetijskih, naravovarstvenih...« opozarja. Podobne spremembe pa se dogajajo v še ne sprejetem bohinjskem občinskem prostorskem načrtu, pravi bohinjski župan Franc Kramar. »Prav tako ne zaradi občine, pač pa zaradi države,« trdi.
Tovrstna pravila in smernice veljajo za vse slovenske občine, dodaja vodja oddelka za krajinsko arhitekturo v LUZ – Ljubljanskem urbanističnem zavodu Karla Jankovič. »Državni predpisi in usmeritve, kot so prostorska strategija in prostorski red Slovenije ter zakon o prostorskem načrtovanju, so enaki za vse občine. Vendar pa je njihova trenutna prostorska ureditev različna, zato se tudi občinski posegi v prostor, ki morajo biti skladni s predpisi, razlikujejo.« Kraji pa se tudi med seboj razlikujejo tudi po svojih značilnostih. Medtem ko na primer na Bledu prevladuje strnjena poselitev in razpršeno skušajo omejiti, je slednja za Idrijo značilna in jo bodo skušali ohranjati.
»Treba se je zavedati, da so lastniki zemljišč le ena od strani s svojimi interesi, ko gre za urejanje prostora,« ob tem meni Miloš Ekar, vodja kranjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. »Različne interese je treba uskladiti. Razumljivo pa je, da so lastniki zemljišč najbolj občutljivi, saj pričakujejo, da bodo s svojo lastnino lahko svobodno razpolagali. To pogosto ni mogoče,« dodaja.
Dokaz o nizki stopnji demokracije
Vseeno je občinsko izgovarjanje na državo, kadar so oškodovani občani, smešno, meni Urbanc. »Občine bi morale državi nastaviti ogledalo, saj vendarle tvorijo državo. Zahtevajo naj višjo povprečnino, kupijo naj prosta zemljišča in naj jih upravljajo skladno z občinskim prostorskim načrtom in naj se gredo urbanizem.« Urejanje prostora je po njegovem tudi svojevrsten preizkus dosežene stopnje demokracije. »V četrt stoletja se na tem področju skoraj nič ni spremenilo. Demokracije, sodeč po odzivnosti skrbi za javni prostor, nimamo.«
Arhitekt svojo trditev utemeljuje s postopkom sprejemanja prostorskih dokumentov na občinah. Po njegovih izkušnjah njihovo sprejemanje na sejah občinskih svetov mine skorajda brez razprav, občinski svetniki pa povečini ne vedo prav dobro, kaj sprejemajo, razen kadar gre za njihov osebni interes. Problem so tudi javne razgrnitve omenjenih načrtov, za katere ljudje sploh ne vedo. Nepremičninarji pa zato po Kordeževih besedah menijo, da bi morala občina vsakega lastnika zemljišča, kateremu prostorski akti spreminjajo namembnost, o tem obvestiti s priporočeno pošto. »Trenutno tega mnogi nikoli ne izvedo, izjema so tisti, ki imajo s takšnim zemljiščem načrte, kot sta gradnja ali prodaja,« dodaja Kordež.
