Vse kaže, da na Bledu ponudniki tudi po novih pravilih ne bodo smeli izposojati plastičnih plovil, kot so kajaki, kanuji in deske za stoječe veslanje ali supi. V to smer se nagibajo rešitve, ki so jih na občini pripravili v novem odloku o plovbnem režimu po Blejskem jezeru, pravi direktor občinske uprave Matjaž Berčon. Pripombe in predloge, ki se jih je na občini zbralo že precej, zbirajo le še danes. Komercialno oddajo plastičnih plovil prepoveduje že veljavni odlok iz leta 2009, ki dovoljuje samo oddajanje lesenih čolnov na vesla, plovba z lastnimi plastičnimi plovili pa ni prepovedana.
Konec kaosa ob bregu Blejskega otoka
»Za zdaj prevladuje mnenje, da se ohrani obstoječi sistem oddajanja plovil in da poskušamo zaščititi blejske posebnosti,« poudarja Berčon. Blejsko jezero ima po njegovem predvsem simbolno, kulturno in naravno vrednost in ni le komercialni objekt. »Zato bi radi vsaj zaradi omejevanja komercialne dejavnosti izposoje plastičnih plovil na jezeru videli predvsem pletnje in lesene čolne.« Porast plastičnih plovil v lanski poletni sezoni, predvsem supov, je po njegovem mnenju muha enodnevnica. »Je pa težko napovedati, kaj se bo s temi dejavnostmi dogajalo. Treba je prisluhniti trendom in jih uskladiti.«
Rekreativcem in morebitnim tekmovalcem na organiziranih tekmovanjih bi plastična plovila vseeno dovoljevali, vendar pod strožjimi pogoji kot doslej. Jasno bodo določili vstopna in izstopna mesta zanje, pred plovbo jih bodo verjetno tudi pregledali, saj imajo slabe izkušnje s širjenjem invazivne zebraste školjke. Za vse to bodo morali uporabniki po vsej verjetnosti tudi plačati – dnevna uporaba vstopno-izstopnih mest in pristanišč bi po zdajšnjem predlogu stala 25 evrov. Z denarjem iz pristaniških pristojbin naj bi financirali tudi vsaj dva reditelja, ki bi skrbela za nadzor nad spoštovanjem plovbnega režima. Predvsem bo eden od njiju moral skrbeti za red ob Blejskem otoku, kjer so konfliktne situacije med pletnjarji, kopalci in množico čolnov najpogostejše.
Če ne na Bledu, bodo pa supali v Bohinju
Da je treba razmere na otoku urediti, po besedah Marjana Žveglja menijo tudi pletnjarji. »Poleti je bilo ob obali jezera parkiranih toliko plovil, da ni bilo več prostora za pletnje. Na jezeru je treba narediti red,« so prepričani, svoje pripombe pa so že oddali na občini. Kot poudarja Žvegelj, ne nasprotujejo uporabi supov na jezeru, temveč od novega odloka pričakujejo predvsem jasna pravila.
Enaka pričakovanja imajo tudi izposojevalci plastičnih plovil. Upajo, da bo na občini pri končni verziji odloka, Berčon jo napoveduje za marec, prevladal razum, ki bo uravnotežil tradicijo, trende in gospodarske načrte. »Ljudje si želimo vse bolj dejavnih počitnic. Škoda bi bilo, da jih obiskovalci Bleda ne bi mogli doživeti in bi se raje odpravili v Bohinj, kjer si plastična plovila lahko izposodijo,« pravijo pri enem od ponudnikov, kjer ne želijo biti imenovani. »Treba je trezno razmisliti, kaj prepoved oddajanja teh plovil pomeni za turistično ponudbo Bleda, ne le za naš zaslužek.«
Ali bodo nova pravila začela veljati že pred letošnjo poletno sezono, še ni znano, zagotovo pa bodo veljala poleti prihodnje leto. Sicer vprašanje, ali na jezeru dovoliti le lesena ali tudi plastična plovila, ni bilo edino, ki je Blejce vodilo k pripravi novega odloka o plovbnem režimu. Z njim želijo urediti tudi linijski promet po jezeru, infrastrukturo (priveze, vstopno-izstopna mesta...) pa morajo uskladiti z občinskim podrobnim prostorskim načrtom iz leta 2014.
