Nad vsakim pacientom v operacijski dvorani danes bedi po en anesteziolog. Ob težavah s pomanjkanjem anesteziologov v Mariboru sta ministrstvo za zdravje in zdravstveni svet to stroko pozvala, naj vnovič razmisli o možnostih drugačne organizacije. Na Danskem, Norveškem, Švedskem in v Franciji lahko pri operacijah z manjšim tveganjem diplomirane medicinske sestre v anesteziji na primer delajo tudi samostojno, so spomnili na ministrstvu. Na tak način lahko na vrsto pride več bolnikov, ugotavljajo.
»Tudi pri enostavni operaciji gre lahko kaj narobe«
Tovrstni predlogi so bili aktualni že leta 2010, ko so o povečanju vloge medicinskih sester, zaradi katere bi lahko anesteziolog v nekaterih primerih »pokrival« več operacijskih miz hkrati, razmišljali v ljubljanskem UKC. A te ideje so takrat ostro zavrnili ravno anesteziologi. Tudi danes ti zdravniki opozarjajo, da bi z drugačno organizacijo ogrozili varnost bolnikov. Zagovorniki sprememb po drugi strani izpostavljajo raziskave, ki kažejo, da samostojno delo medicinskih sester ne poveča tveganja za bolnike. Med najbolj znanimi je analiza v ameriškem sistemu Medicare, po kateri ni bilo v tem primeru nič več smrti in zapletov kot pri neposrednem nadzoru zdravnika.
»Ta študija je bila opravljena na temelju računov v Medicaru, ki niso pokazali vseh relevantnih podatkov. Anesteziološka stroka pa je vodilna pri zagotavljanju varnosti bolnikov. Nobenega argumenta ni, da bi bilo treba sedanje standarde v Sloveniji znižati in več let dodatno usposabljati medicinske sestre, če lahko ta čas usposabljamo zdravnike, ki bodo svoje delo opravljali veliko bolj kakovostno,« je poudaril predsednik RSK za anesteziologijo in reanimatologijo ter perioperativno intenzivno terapijo prim. mag. Dušan Vlahovič. Težave s čakalnimi dobami bi morali na ministrstvu za zdravje reševati drugače, na primer s povečanjem števila postelj v intenzivnih terapijah, ugotavlja. »A to bi stalo veliko denarja, zato ministrstvo o tem ne želi govoriti.«
Še v sedemdesetih letih so medicinske sestre tudi v Sloveniji skrbele za anestezijo, je dodal Vlahovič, a je stroka medtem doživela skokovit razvoj. Tudi manj zahtevne operacije tako po njegovih besedah zahtevajo znanje, ki ga lahko prinese le medicinska fakulteta. Poleg tega bi se lahko v primeru drugačne organizacije ravno v času, ko bi anesteziolog ukrepal ob enem zapletu, zaplet pojavil še v sosednji operacijski dvorani, kjer bi bila v tistem trenutku le medicinska sestra. »Tudi pri najenostavnejši operaciji slepiča pa gre lahko kaj narobe.«
Razmislek o tujih praksah in bodoči slovenski organizaciji na ministrstvu in v zdravstvenem svetu pričakujejo tudi od kirurgov. V razširjenem strokovnem kolegiju za zdravstveno nego pa pobude, da se opredelijo do morebitnih sprememb pri vlogi anestezijskih medicinskih sester, doslej niso prejeli, je povedal njegov predsednik mag. Branko Bregar. »Nujno bi bilo, da v obravnavo teh vprašanj vključijo tudi zdravstveno nego,« je poudaril.
Možina za razmislek o »pametni izrabi kadrov«
Dosedanje izkušnje, na primer težave ob začetku delovanja urgentnih centrov, kažejo, da je treba organizacijske spremembe v zdravstvu dobro pretehtati. A včasih so premik na bolje prinesli ukrepi, ki so sprva zbujali nezaupanje. Pred leti so preventivne preglede s testi PAP, na katere so ženske prej hodile enkrat na leto, na primer skrčili na en pregled na tri leta. Ob tem so izboljšali kakovost teh pregledov oz. pregledovanja brisov. Pacientke so se na spremembo sprva odzvale z ogorčenjem, sčasoma pa se je zaradi uspešnejšega odkrivanja in s tem zdravljenja predrakavih sprememb za polovico zmanjšalo obolevanje za rakom materničnega vratu. Leta 2003 je za tem rakom zbolelo 211 žensk v Sloveniji, leta 2014 pa 105. Še vedno pa se Slovenija pri teh rezultatih uvršča za Finsko, kjer ženske na odvzem brisa prihajajo na pet let, opravljajo pa ga babice oziroma medicinske sestre.
»Z na prvi pogled nesimpatičnimi ukrepi smo v Sloveniji prišli do evropsko primerljivih rezultatov pri raku materničnega vratu. Še vedno pa tukajšnja ženska v povprečju ginekologa obišče 20-krat, na Finskem, kjer imajo najmanj tega raka, pa šestkrat. Prava pot medicine je pametna izraba kadrov,« ugotavlja predsednik zdravniške zbornice, ginekolog prim. Andrej Možina. Tudi vloge različnih poklicnih skupin pri anesteziji so v Evropi različne, je spomnil, prav tako pa mnenja o teh praksah. O tem, kaj je najbolje za slovenske bolnike, se bosta avtonomno izrekali tukajšnja anesteziološka in kirurška stroka, je poudaril Možina, zbornica pa jima bo pri tem po potrebi pomagala. Za ustvarjalni razmislek bi po njegovem morali ustvariti ozračje zaupanja. Poleg tega bi ga lažje izpeljali na podlagi zdravstvene reforme, s katero ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc močno zamuja.
Nina Knavs
