Pri iskanju glavnega krivca ni treba biti izvedenec za medicinski kadrovski menedžment. Uradne statistike UKC Maribor so dovolj zgovorne. Leta 2005 je bilo v UKC zaposlenih 30 anesteziologov, konec lanskega leta pa le še 17. Tak drastičen upad je po prepričanju zdravniške zbornice povzročilo vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, ker je med letoma 2004 in 2012 neustrezno kadrovsko načrtovalo in javljalo premalo potreb za nove specializacije.
Sesutje oddelka za anesteziologijo je bilo torej le vprašanje časa. Implodiral je konec lanskega leta, potem ko je ena zdravnica umrla, dva zdravnika pa sta šla raje delat v Avstrijo. V mariborskih operacijskih sobah nenadoma ni bilo več mogoče zagotoviti dovolj anesteziologov. Novembra in decembra je odpadlo skupno 570 operacij. Letos pa so morali skoraj vsakemu petemu pacientu, ki je bil naročen na poseg, sporočiti, da ga (še) ne bodo zdravili.
Kdo ve, koliko tisoč imen bi se znašlo na tem seznamu, če se anesteziologi ne bi odločili za drastično potezo ter prosili zdravniške zbornice za zaščito in nadzor. Šele tedaj je bil Pivec prisiljen iskati hitre rešitve. Pa čeprav sprva samo na papirju. Že takoj je bilo namreč jasno, da mu ne bo uspelo pripeljati ljubljanskih specialistov v Maribor, kot je slovesno napovedal decembra. Honorar, ki jim ga je ponujal, je bil prenizek.
Ljubljanski anesteziologi so sicer ponudili posel prek zasebnega zavoda, vendar je tedaj v ozadju že tekel drug scenarij, ki dokazuje, da pomanjkanje denarja nikoli ni bil ključni vzrok za nastale kritične razmere. Samo prave roke ga morajo deliti. Od 60.000 do 110.000 evrov na mesec bo bolnišnica zdaj plačevala za obiske hrvaških anesteziologov ob koncih tedna. Pa čeprav ti ne bodo mogli neposredno ustaviti odpadanja programskih operacij, saj te ob koncih tedna ne potekajo.
Mariborske zdravnike, ki se že dolgo pritožujejo nad preobremenjenostjo in slabimi plačili, bo dodatno »razveselilo« neuradno razkritje na četrtkovi seji sveta zavoda. In sicer da bo uvoznik zdravnikov, zasebni inštitut Pivčevega svetovalca Mihe Pogačnika, pobral 20-odstotno provizijo, kar na mesec nanese od 12.000 do 22.000 evrov. Ni treba ugibati, kdo je največji zmagovalec kadrovske krize v UKC Maribor.
Poražencev ne bo nihče prešteval. Preveč jih je. Mednje sodijo pacienti, ki morajo (pre)dolgo čakati na zdravljenje. In zdravstveni kader, ki ga poslovodstvo izžema kot krpo. Te temačne zgodbe članov sveta zavoda UKC Maribor ne zanimajo. Pohlevno se pustijo hraniti s šopki osladnih zgodbic, v katerih se Pivec samovšečno riše kot žrtev razmer.
Prvak mariborske SDS ni po naključju že 21 let direktor UKC Maribor. Nekdanji kirurg ima enostaven recept, kako zadovoljiti nadzorni organ in ministrstvo za zdravje ter pri tem ohraniti čiste roke. Ključni so edino vrhunski poslovni rezultati. Ti so – prav po zaslugi kroničnega varčevanja – zmeraj bili zgledni. Lani je UKC Maribor ustvaril milijon evrov dobička. S takšnimi bilancami bo Pivec prebredel tudi naslednjo krizo v katerem od kadrovsko ali tehnično podhranjenih oddelkov. Ne glede na to, koliko bodo zaradi nje trpeli bolniki in delovna klima.
