Leta 2010 so mestni svetniki potrdili načrte podjetnika Jožeta Drofenika, da bo za kioskom na križišču med ulico Bežigrad in Dunajsko cesto zgradil poslovno-stanovanjski objekt s stolpnico in podzemno garažo. A čakanje na občinski prostorski akt in nepopustljiva gospodarska kriza sta mu vzela zalet, tako da se do lanskega leta za gradbenimi ograjami na območju nekdanjih učnih delavnic ni zgodilo nič. Šele oktobra so ograje končno padle, z njimi pa tudi ostanki delavnic. Toda gradbeni stroji niso zabrneli, da se bi že šest let predvidena gradnja stolpnice končno začela, ampak za to, da bo Drofenik skupaj s kranjsko družbo Exoterm uredil parkirišče.
»Razmere na nepremičninskem trgu niso ugodne, zato bomo najprej pripravili zemljišče, da ga bomo lahko uporabljali in da bomo lažje počakali do takrat, ko nam bodo zvezde bolj naklonjene,« nam je povedal lastnik podjetja Sloving kmalu za tem, ko so z županovim soglasjem začeli tudi postopek za spremembo občinskega podrobnega prostorskega načrta.
Danes je zemljišče že zravnano, prav tako so arhitekti že pripravili tudi osnutek sprememb in dopolnitev, tako da ga bodo mestni svetniki obravnavali že na svoji redni seji 21. marca.
Hranilniška kolonija je pod zaščito
Poleg tega, da sprememba prostorskega akta lastnikoma omogoča, da bosta uredila začasno parkirišče, so na občini ugodili tudi njuni pobudi, da razširijo nabor dopuščenih dejavnosti na tem območju. Natančneje, novost v podrobnem prostorskem načrtu je dovoljenje za gradnjo hotelskih in podobnih stavb za kratkotrajno nastanitev. Druga velika sprememba pa je prestavitev uvoza do parkirnih prostorov s širše ulice Bežigrad v Hranilniško ulico, med dve stavbi iz 19. stoletja. Sosedje iz stanovanj na Hranilniški 4 in 6 so zaradi tega zelo nezadovoljni. Poudarjajo, da stavbi, v katerih živijo, nista v najboljšem stanju, poleg tega pa sta tudi pod zaščito zavoda za kulturno dediščino. Prav slednje je Drofenika odvrnilo od načrtov, da bi porušili tudi staro Hranilniško kolonijo in še bolj razširili svoj kompleks.
»Pozitivno sprejemamo začetek sanacije degradiranega območja, toda dovoz na parcelo nekdanjih učnih delavnic bi bil mogoč in je mogoč tudi neposredno iz ulice Bežigrad,« so prepričani sosedje, ki živijo v najstarejši ulici v četrtni skupnosti Bežigrad. Poudarjajo, da je z zadnjo prenovo ulica postala enosmerna in to jo je pozitivno razbremenilo, obenem so se izboljšali zaščita objektov in bivalne razmere stanovalcev, zdaj pa bodo naredili ravno nasprotno. S tesnobo razmišljajo tudi o hrupu, izpuhih in svetlobi avtomobilskih luči, ki se jim ne bodo mogli izogniti, saj so njihova okna le kakšen meter stran od cestišča. Zato predlagajo, naj lastnika omilita te negativne posledice z dodatno ozelenitvijo meje med parcelama.
Občina se bo morala opredeliti do pripomb
V prepričanju, da morajo svoje nestrinjanje izraziti že zdaj, preden bo prepozno, so se stanovalci tudi že obrnili na ministrstvo za okolje in prostor, ki pa je denimo že odločilo, da celovite presoje vplivov na okolje v tem primeru ni treba izvesti. Zadevo so posredovali na ljubljansko mestno občino, ki je v tem času že umestila spremenjeni podrobni prostorski načrt med gradivo za marčevsko sejo mestnega sveta. A odločitev svetnikov še niti približno ne pomeni konca postopka.
Za tem, ko bodo svetniki dopolnjeni osnutek sprejeli, bo namreč sledila enomesečna javna razgrnitev in ob njej še javna obravnava, med katero bodo lahko vsi zainteresirani podali svoje pripombe na razgrnjeno gradivo. In kar je najpomembneje – vsako pripombo morajo na občini posebej obravnavati in nato tudi zavzeti stališče, zakaj naj bi bila ta utemeljena oziroma zakaj se z njo ne strinjajo. Morebitne sprejete spremembe bodo nato vnesli v predlog, o katerem se bodo morali mestni svetniki izreči še enkrat. Šele potem bosta lahko lastnika spustila avtomobile na svoje zravnano zemljišče.
Spomnimo, ko je Drofenik pripravljal projekt, je občina zavzela stališče, da gradnja parkirnih prostorov na nivoju terena ni dovoljena. Razen za potrebe vrtca, ki naj bi ga vlagatelj moral urediti, če bodo potrebe po dodatnem oddelku, so zahtevali izključno podzemne parkirne prostore in zaradi tega je na koncu nastala v prostorski načrt vpisana ideja o petetažni podzemni garaži. Predvideli so namreč po dva parkirna prostora za vsako novo stanovanje (predvidoma naj bi jih bilo okoli 130), parkirne prostore za okoliške institucije, gostilne in 98 nadomestnih parkirnih prostorov za potrebe obstoječih prebivalcev.
Kljub temu bo zdaj prestolnica kmalu dobila ravno še eno parkirišče. To naj bi bilo sicer začasno, vendar glede na to, da boljših časov za gradnjo stolpnice še ni na vidiku, bo to bržkone dolgoročnejša rešitev.
