Stanovalci blokov na Vodnikovi 34 in 36 so ponovno na nogah, ker je upravna enota izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo parkirišča na zemljišču nasproti njihovih blokov. Gradnjo parkirišča vidijo kot degradacijo svojega življenjskega okolja, saj so do leta 2013 na tem zemljišču desetletja rasla drevesa, ki so stanovalcem ponujala prijetno senco in so ozelenila okolico.
Drevesa so leta 2013 padla po naročilu Valenta Šebijana. Ta je lastnik tega spornega zemljišča, ki je kupil od družbe D. S. U. Šebijan je drevesa dal posekati, ker so bila stara in dotrajana, je tistega leta povedal za naš časopis. A njegovi sosedje pravijo, da so bila zdrava. Da bi nekoliko pomiril strasti, je Šebijan takrat obljubil, da bo zasadil nova drevesa in da bo celo sosedom dovolil, da sami izberejo vrsto dreves, a te obljube do sedaj ni držal, so povedali njegovi sosedje.
Občina dala soglasje za ureditev parkirišča
Pri Šebijanu smo želeli preveriti, kako veliko parkirišče bo zgradil, kako ga bo uredil in komu bo namenjeno. Vendar nas je ta odpravil s kratkim pojasnilom, da mu je Mestna občina Ljubljana izdala dovoljenje in da nam drugega nima povedati. Na šišenski izpostavi ljubljanske upravne enote so potrdili, da so družbi Valentin, ki je v Šebijanovi lasti, že izdali gradbeno dovoljenje za gradnjo samostojnega parkirišča z dovozom.
»Prizadeti smo, saj smo površine, ki jih je gospod Šebijan v enem dnevu uničil, dolga leta vzdrževali in negovali. Drevesa so bila obrezana, zelenica urejena. V postopku prodaje zemljišča pa nismo bili povabljeni k nakupu. Zgroženi smo, da imajo ozki pridobitniški interesi posameznika prednost pred interesi 56 oseb (stanovalcev, op. p.),« so sosedje pojasnili v pismu, ki so ga naslovili občinski oddelek za varstvo okolja in na ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Ta je bil zaradi pritožb stanovalcev Vodnikove 34 in 36 že na terenu, so sporočili z občine.
Na občinskem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet so potrdili, da so Šebijanovemu podjetju Valentin dali soglasje za ureditev parkirišča. To so storili na podlagi zakona o cestah in občinskega prostorskega načrta, so pojasnili. Ob tem pa so na oddelku za urejanje prostora poudarili, da ne podpirajo poseka in pričakujejo, da bo družba zasadila nazaj nekaj dreves, kar je skladno s preteklimi izjavami občine, da je z vidika mesta in meščanov pomembno prav vsako drevo v mestu.
Pozivajo k sistemski rešitvi varovanja dreves
Šišenski primer pa ni edini tovrstni problem v Ljubljani. Podobnim dogodkom smo bili priča na Litostrojski cesti, kjer so stanovalci prav tako posekali del dreves pred blokom in uredili parkirišče, ob Resljevi cesti, kjer je lastnik odstranil manjši park in na njem hotel urediti parkirišče. Na zadnje pa so drevesa padla pri Polikliniki, kjer jih je nadomestilo asfaltirano parkirišče. Ravno zaradi vseh teh primerov stanovalce Vodnikove 34 in 36 zanima, kaj bo občina storila v prihodnje, da bo tudi na zasebnih zemljiščih preprečila nadomeščanje dreves s parkirišči.
»Ker želimo tovrstne posege omejiti, saj so zelene površine in drevesa za mesto zelo pomembna, smo ministrstvu za okolje in prostor predlagali, da se v zakon o varstvu okolja doda novo poglavje, ki bi urejalo področje zelenih površin, kot je to nekoč urejal zakon o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v naseljih,« so na občini navedli, kako oni vidijo sistemsko ureditev tega problema. Lastniki zemljišč namreč trenutno ne potrebujejo posebnega dovoljenja občine, da smejo posekati drevo na svojem zemljišču. Na občini so še pojasnili, da zakon o varstvu okolja urejanje zelenih površin predpisuje le za tista zemljišča, ki so v javni lasti. A zelene površine so vedno pogosteje tudi zasebne površine, »ki jih ne ureja nobena zakonodaja«, so na oddelku za urejanje prostora opozorili na zakonodajni manko.
