Bodo ljudje, namesto da bi šli na koncert, v prihodnosti raje sedeli v naslanjaču in poslušali virtualni koncert z računalniško ustvarjeno glasbo? Bomo namesto s prijatelji obkroženi z žicami in kabli najmodernejše naprave? Bo cena tega »udobja« izguba interakcije med glasbenikom in poslušalcem, izginjanje emocij in empatije?
»Bodočnost v glasbi ni svetla,« menita vokalist in basist skupine Zaklonišče prepeva Vanja Alič in Mitja Marussig. Kljub temu pa bo po njunem prepričanju »ostala peščica 'partizanov', ki bodo v kleteh še vedno prirejali nekaj tako bogokletnega, kot je koncert s pravimi inštrumenti in glasbeniki«. Tako imenovani partizani bodo torej ostali zvesti tradicionalnemu razumevanju koncerta in glasbe nasploh. Kot manjšina bodo ustvarjali alternativno gibanje za drzne, preganjala jih bo policija in postali bodo tabu družbe. Po napovedi članov skupine Zaklonišče prepeva pa večina, zaslepljena z mediji, ne bo niti poznala, kaj pomeni stati pred odrom v nabito polni kleti in deliti izkušnjo z glasbeniki.
Prihodnost je v nas
»Glasba ne bo izginila iz naših življenj,« je prepričan basist skupine Hamo & Tribute 2 Love Uroš Škerl Kramberger, tudi on pa se strinja, da bo stik z njo manj pristen. V prihodnosti bo namreč katera koli glasba v trenutku dostopna vsem. Kadar koli in kjer koli. »Glasba bo še vedno imela čar, ne bo pa več ekskluzivna. Oziroma bo ekskluzivna le še toliko, kolikor bomo iz milijonov dostopnih skladb sposobni izkopati ravno tisto, ki nas bo 'premaknila' in nas 'prepričala', da ne bomo že po 30 sekundah kliknili na naslednjo.«
Kljub pomanjkanju pristnosti in ekskluzivnosti naši sogovorniki vendarle verjamejo, da bo še vedno mogoče najti glasbo, ki nas bo »zadela« v srce, ob kateri bomo obnemeli, hkrati pa ob njej hrepeneli po spreminjanju sveta. Mitja Marussig pravi: »Lahko se sprijaznimo z okoljem in glasbo, ki nam je vsiljena, lahko pa se temu upremo in počnemo stvari, ki jih želimo, ter poslušamo glasbo, ki jo hočemo.« Odločitev je torej bila, je in bo naša, prihodnost je v nas.
Bo glasba spreminjala zgodovino?
Glasba je v preteklosti celo spreminjala zgodovino in oblikovala kulturo. Bo imela takšno moč tudi v prihodnosti? Tolikšnih sprememb, kot jih je denimo v družbi povzročil rokenrol ali kot jih je tudi v politiki dosegla hipijevska (glasbena) kultura, po prepričanju Škerla Krambergerja ne bo več. Čeprav sta tudi begunska kriza in žica na meji sprožili nekaj zanimivih glasbenoaktivističnih akcij, po napovedi basista skupine Hamo & Tribute 2 Love glasbenega aktivizma, ki je celo prispeval k ustavitvi vietnamske vojne, ni več mogoče pričakovati. Se mu pa postavlja vprašanje, zakaj se določeni zelo vplivni glasbeniki osebno izpostavijo za to, da bi spremenili zgodovino na bolje, drugi pa ne. Odgovor se po njegovem prepričanju skriva v dejstvu, da ideologija še vedno hromi naša ravnanja. Zato postaja zgodovina strašljiva.
Po mnenju naših sogovornikov pa z nobeno sodobno opremo ne bo mogoče nadomestiti umetniškega izraza, navdiha, virtuoznosti in občutka. »Ta je v prstih inštrumentalistov, v glasilkah nadarjenih pevk in pevcev ter v glavah navdahnjenih avtorjev glasbe in besedil,« poudarja Uroš Škerl Kramberger.
