V Grčiji tik ob makedonski meji nastaja begunsko taborišče. Ne prehodni migracijski center niti begunski center velikih mednarodnih organizacij. Nastaja begunsko taborišče, kakršne je bilo mogoče videti v Ruandi, Kongu ali Čadu. Dvignejo se tisoči šotorov, med njimi gorijo ognji, ljudje cele dneve stojijo v vrstah za hrano ali urejanje dokumentov. V nekaj dnevih se je med blatom in vrvmi za sušenje perila vzpostavilo novo življenje ljudi, ki so prej živeli v blokih.
Strašljiv prehod, ponižujoča procedura
To ni enostavno življenje. Vendar ljudje niso obupani. Nekateri so tukaj že dva tedna in upajo, da bodo v tednu dni prišli skozi proceduro.
»Natančno je treba urediti vse dokumente in to vzame čas,« je spokojno rekel starejši kemijski inženir iz Homsa. Za svojo skupnost je pri uradnikih za registracijo odpravljal nejasnosti v dokumentaciji, zato da jih v Sloveniji ne bi zavrnili zaradi tehničnih pomanjkljivosti.
Za Slovenijo vedo, ker je na drugi strani žične ograje slovenski policist, ki skupaj s hrvaškim in srbskim policistom pregleduje dokumentacijo in odloča, če bo ljudi enega po enega spustil ali ne. Ob njem je bilo videti avstrijske, slovaške, češke in makedonske policiste. Nihče ni imel na uniformi oznak EU. Prehod je sredi koridorja bodeče žice strašljiv, procedura ponižujoča, vendar so tisti redki ljudje, ki pridejo skozi, srečni.
»Ehamdulillah, sedaj lahko nadaljujemo pot. Tri tedne smo čakali,« je rekel moški, ki je v roki nesel otroka in dve spalni vreči, žena ob njem pa je za roke držala dve hčerki. Kilometer blatne poti med zidovoma iz bodeče žice jih pelje do taborišča na makedonski strani. Preden vstopijo, jih na travniku opazuje manjša skupina ljudi, ki nimajo pravice niti oditi v Grčijo niti vstopiti v taborišče. Dva tedna spijo na nikogaršnji zemlji in čakajo, kaj bo. 7 kristjanov z Damaska, 43 sunitov iz Bagdada in 67 jazidijev iz Sindžarja.
»A vi veste, kaj bo z nami?«
»Mi smo jazidiji,« je rekel gospod Ahmed. »Bežali smo pred vojaki Daeša in smo brez dokumentov prišli v Turčijo. Imamo samo fotokopije. To ne velja. V Srbiji so nas ujeli in nas pripeljali sem. Zdaj nas nihče noče. Ne moremo ne nazaj ne naprej. Jaz niti ne vem, kje prav točno smo. A vi veste kaj bo z nami?«
Tudi predstavnik visokega komisariata za begunce Haidar Fahad ni vedel, kaj bo z njimi. Ne sme jih spustiti v taborišče, ker nimajo pravih dokumentov. Vodi zgledno urejeno in popolnoma prazno taborišče na makedonski strani meje. Rekel je, da je treba biti natančen, ker makedonska država ne dovoljuje gradnje begunskega taborišča, ampak samo začasni prehodni center. »Ljudje tukaj ne smejo prespati, ampak samo odidejo do naslednje postaje na makedonsko-srbski meji v Tabanovcih.«
Jazidiji, kristjani iz Damaska in muslimani iz Bagdada so bili vrnjeni iz Srbije in Haidar Fahad jih ne sme sprejeti. Če se ne znajdejo sami, lahko tukaj obtičijo za vedno in štejejo vlake.
Procedura je postala hladno uradniška
»Danes je od tukaj odšel vlak ob 6.00 s 179 potniki, na novo jih imamo registriranih 160,« je rekel Haidar. »Večina je Sircev, manjšina pa Iračanov. Po srečanju na Dunaju so številke padle na 400 na dan, prej pa jih je bilo več kot 1000. Peljali so po trije vlaki na dan, danes pa samo eden. Tukaj lahko oskrbimo okrog 1000 ljudi hkrati. Imamo ogrevane šotore, zabojnike, kuhinjo, psihološko svetovalnico in zdravstveno službo. 1000 ljudi gre skozi zelo urejeno.«
Rekel je, da ve za dramatični položaj na grški strani. »Tja vsak dan pride tisoč novih ljudi, na našo stran pa jih spustijo največ 25 na uro. Natančno pregledajo vsako vejico v njihovih dokumentih in vsebino prtljage, zato je potrebno toliko časa. Spuščajo enega po enega. Kontrole so vedno strožje in odvisne od odločitve vsake države na svoji meji.«
Položaj se je radikalno spremenil po srečanju petih držav na Dunaju. Na srbski meji v Preševu so čez noč poostrili režim. Po srečanju petih držav dovoljujejo samo še prehod Sircev in Iračanov. Po novem morajo dokazati svojo nacionalnost z originalnimi dokumenti. Potni listi, rojstni list, osebna izkaznica. Zdaj natančno preverjajo tudi, kako so imena zapisana, in zavračajo ljudi zaradi slovnice v dokumentih. »Če je v potnem listu žig, da ste več kot en mesec preživeli v Turčiji, vas tudi ne bodo spustili čez,« je predstavnik agencije ZN dvignil roke v nemoči. Procedura je postala hladno uradniška. V Makedoniji begunci dobijo dva dokumenta. Brez tega jih na srbski meji sploh ne začnejo preverjati.
V Grčiji sredi šotorov sistematično nastaja položaj, ki mu zahodne države običajno rečejo humanitarna katastrofa. Dogaja se na ozemlju EU na njeni schengenski meji.
Komentar na povezavi.
