V dveh mesecih se je vse korenito spremenilo: Žohar je povedal, da so spletne strani prenovili in dopolnili, tako da so zdaj informativne in pregledne, poleg tega so se tudi potrudili in v središču kraja je na najprometnejši točki velik plakat, ki vabi k ogledu prenovljenih spletnih strani. Pa še nekaj je omenil: lep prospekt, pravzaprav brošuro, ki so jo izdali v slovenščini, angleščini in hrvaščini.
Naš izvidnik Andrej Žohar si je s soprogo Katarino kraj in tudi naselja v občini ogledal ter se po njih sprehodil, pripomba, ki jo je takoj poudaril, pa se je nanašala na slabe oznake. »V bistvu sva opazila table le pri vsaki od cerkev. Te table so res lične in informativne, tako da si zaslužijo pohvalo. Škoda je, da niso podobne informativne table povsod, kjer si velja kaj ogledati. Mimogrede: vrata cerkev so bila zaklenjena.«
Glede hrane nista imela prav veliko sreče. V prospektu sta ob picerijah in bifejih navedeni le dve gostišči. Gostilna Pod smreko je bila v soboto zaprta, v drugi pa so jima ponudili le dnevno malico. »Ker nisem želel pleskavice, so mi na koncu ustregli in ponudili pečenico z zeljem in cvičkom. Moram reči, da je bila hrana zelo okusna, pri pijači pa me je motilo, da to ni bil lokalni cviček, čeprav imajo tam kar nekaj izvrstnih vinarjev.«
Andrej in Katarina sta želela na panoramski polet z letalom, vendar so ju na letališču razočarali. Zaradi bolj slabega in negotovega vremena ta dan namreč niso nameravali poleteti, zato sta se odločila, da željo uresničita ob skorajšnjem obisku, ko bo lepše vreme. Prav tako sta morala odpovedati ogled gradu Luknja; precejšen del poti, ki vodi do gradu, bi morala namreč prepešačiti. Ker je deževalo, je bila pot preveč spolzka in blatna.
Toliko bolj pozitivno presenečena pa sta bila nad novim mostom in sprehajalno potjo, kamor ju je napotila natakarica v gostilni. Most je očitno postal nekakšno središče za srečevanje, saj je bilo na klopcah na mostu kar nekaj domačinov v prijetnem klepetu. Ob tem sta oba poudarila, da je po njunem mnenju obrežje Krke premalo izkoriščeno, sicer pa najbrž kar velja ugotovitev: »Z vidika osnovne infrastrukture ima naselje oziroma občina prav vse, od pošte, lekarne do zdravstvenega doma, banke... Nekoliko so pozabili le na to, kako bi lahko kakovostno preživeli prosti čas.«
