Takšno izkušnjo je na Jesenicah doživela naša izvidnica Saša Štrbenc, ki se je v železarsko mesto odpravila v nedeljo zjutraj. Od železniške postaje, kjer se je po opisu Štrbenčeve čas ustavil pred kar nekaj desetletji, ni srečala žive duše, videla nobenega turističnega letaka. »Lokacija TIC je odlična, takoj na vstopni točki kraja, nasproti železniške postaje, a kaj, ko je pisarna ob koncu tedna in za praznike zaprta,« je povedala sogovornica, ki je dejansko imela srečo, da je za nekaj skopih podatkov že dan prej pobrskala na spletu. »Bolj po naključju sem našla krožno pot, po kateri sem se odločila tudi sprehoditi,« je povedala in dodala, da je vajena aktivnosti na prostem. Pot je začela pri starem fužinskem in stanovanjskem naselju Stara Sava, danes zaščitenem kot tehniški spomenik. »Žal sta bila zaprta – ob koncu tedna in za praznike, tako Bucelleni-Ruardova graščina iz 16. stoletja ter poleg nje tudi cerkev Marijinega vnebovzetja z začetka 17. stoletja. Vrata menda odprejo le skupinam ob predhodni najavi,« je žalostno povedala. Pot je nadaljevala mimo poltretji meter visokega kipa plavžarja iz nerjavečega jekla, ki je posvečen poklicu železarja. »Na poti sem se sprehodila tudi mimo jeseniške gimnazije in odkrito bila navdušena nad petimi reliefi na čelni fasadi.« Odprt za javnost, kot je v šali povedala sogovornica, je bil muzej na prostem, na katerega je naletela bolj po naključju in kjer je bilo razstavljenih kar nekaj fotografij, ki so ponazarjale zgodovino železarstva.
V mestu, ujetem v kotlino, zelo hitro postane temno, zato se je Saša Štrbenc povzpela do Doma Pristava v Javorniškem Rovtu. »Dom je, kot sem izvedela že na spletu, odprt vse leto. V majhni koči je bilo živahno, ogromno ljudi, zato sem se sprehodila in odkrila kopico lepih točk, urejene klopce, s tablicami označene iglavce in dve majhni umetno narejeni jezeri,« je še povedala sogovornica, ki se je po sprehodu odpravila do Hiše kulinarike Ejga, kjer je bilo zelo živahno. »Veliko je bilo smučarjev, ki so se ustavili na poti iz Kranjske Gore. Natakar je bil na vprašanje o njihovi lokalni ponudbi precej zmeden, a ko sem mu omenila Idrijo in žlinkrofe, mi je priporočal kranjsko pečenico, krvavice, kislo zelje, joto in repo. V jesenskem času pa imajo gobje jedi,« je povedala sogovornica, ki je na koncu izbrala kar gobovo juho, svinjsko ribico s panceto in suhimi slivami, za sladico pa Alenkin zavoj. »Vse je bilo odlično, porcije pa prav nič gorenjske,« je povedala in restavracijo nekdanje smučarke Alenke Dovžan toplo priporočila.
Naša izvidnica se je na Jesenicah naužila svežega zraka, se odlično okrepčala v znani restavraciji in domov zagotovo odnesla kar nekaj lepih spominov. Žal pa je to vse, saj so lokalni spominki skupaj z vsemi informacijami, ki bi ji zagotovo prišle prav, ostali za zaprtimi vrati TIC.vl
