Slovenija se namerava znebiti vseh prihodnjih prosilcev za azil in pri tem zaostriti azilno zakonodajo do te mere, da bo celo kršila pravo EU. Parlamentarni odbor za notranjo politiko je »posvojil« amandma SMC k predlogu zakona o mednarodni zaščiti, s katerim bo beguncem onemogočena prošnja za azil, če bodo v Slovenijo vstopili iz druge članice EU. Ker je Slovenija obkrožena z drugimi članicami EU, naj bi to v praksi pomenilo, da nihče ne bo mogel vložiti prošnje. To je v nasprotju z evropsko dublinsko uredbo in v nasprotju z ženevsko konvencijo o beguncih. Nekateri naši sogovorniki ironično dodajajo, da bi bila poslej edina možna pot za pridobitev azila, če bi begunci v Slovenijo »skakali s padalom«.
SMC v azilnih zadevah bližje SDS kot koalicijskim partnericam
Drugi sporni amandma določa, da je mogoče prosilca, ki mu bo ministrstvo za notranje zadeve v hitrem postopku zavrnilo prošnjo, takoj deportirati iz države – še preden se bo njegova morebitna pritožba na upravnem sodišču razrešila. Poštena obravnava vsake pritožbe je sicer temeljna pravica vseh, ki so zavrnjeni v katerih koli uradnih postopkih – to določajo slovenska ustava, pravo EU in praksa evropskega sodišča za človekove pravice. S predčasno deportacijo bi bila ta pravica kršena, saj bi bilo, tudi če bi upravno sodišče pritožbi ugodilo, za deportiranega že prepozno.
Po naših informacijah je minister za pravosodje Goran Klemenčič nad predlaganimi spremembami šokiran, šokiran pa naj bi bil tudi nad tem, da so bile vložene neposredno v parlamentu in torej vlada o njih ni odločala. Nekatere spremembe so vložili koalicijski poslanci, druge, s katerimi se SD in DeSUS nista strinjali, pa zgolj poslanci SMC. Te so potemtakem celo bližje stališčem SDS kot stališču obeh koalicijskih partneric.
Iz Klemenčičevih krogov je mogoče slišati, da je SMC oziroma po njej MNZ izbralo obvod mimo vlade, vedoč, da bi na sejah vlade Klemenčič nasprotoval in zahteval glasovanje. Očitno nekateri koalicijski poslanci sploh niso razumeli, kaj določila prinašajo oziroma kaj so podprli. V nekaterih strankah namreč včeraj, ko smo jih spraševali, zakaj so sprejeli sporne določbe, teh niso poznali.
Vprašanje je, ali bo Klemenčič privolil v kompromis
Usklajevanje med stališči MNZ in ministrstva za pravosodje sicer poteka s pomočjo predsednika državnega zbora Milana Brgleza. Ta se po naših informacijah zavzema za kompromis, ki pa naj bi bil bližje stališču ministrstva za pravosodje. V Brglezovih krogih pravijo, da gre med ministrstvoma za »različno interpretacijo nekaterih členov ženevske konvencije«. MNZ konvencijska določila interpretira bolj ostro od ministrstva za pravosodje. Vprašanje pa je, ali bo Klemenčič v kompromis privolil, saj je v njegovih krogih mogoče slišati, da bo vztrajal pri rešitvah, »ki so skladne s pravom«. Zaskrbljen je tudi nad uvajanjem omejitve gibanja beguncev, ne da bi se lahko ti pritožili. Poseg v svobodo gibanja namreč predstavlja hudo kršitev človekovih pravic. Če dogovori ne bodo uspeli, naj bi Klemenčič načrtoval, da bo pred glasovanjem poslal pismo koalicijskim poslancem in jim pojasnil svoje stališče ter stališče pravosodnega ministrstva. Klemenčič je predsednika vlade Mira Cerarja in predsednika parlamenta Brgleza po naših informacijah o tej svoji nameri že obvestil.
Pred zaključno razpravo v parlamentu med poslanskimi skupinami zaostrovanju zakona o mednarodni zaščiti ostro nasprotujejo le v Združeni levici. »Ocenjujemo, da smo soočeni z razpadom instituta mednarodne zaščite na evropski ravni. Slovenija k temu pospešeno prispeva,« so opozorili. »Če predlog zakona pogledamo v širšem kontekstu, je jasno, da bo po sprejetju zaščito v Sloveniji praktično nemogoče dobiti, četudi bo šlo za prosilce iz vojnih žarišč. Tudi če bi prosilec izpolnjeval prav vse pogoje, ki jih za priznanje zaščite zahteva mednarodno pravo, ga bo Slovenija po novem lahko izgnala.«
Cerarja premaknili otroci
Več slovenskih nevladnih organizacij, ki ščitijo človekove pravice, je opozorilo, da Slovenija z zadnjimi dopolnitvami predloga zakona o mednarodni zaščiti »sporoča, da izstopa iz evropskega azilnega sistema«. Ogorčen je tudi pravnik Matevž Krivic, ki je početje Slovenije označil za »sramoto za pravno državo«.
V nasprotju z zaostrovanjem begunske zakonodaje je premier Cerar v svojih nastopih zadnjih dni – po incidentu zoper begunske otroke v Kranju – postal do beguncev precej blag. Slovenija mora pomagati ljudem v stiski, še posebej ranljivim skupinam, kot so otroci in ženske ter vsi, ki si sami ne morejo pomagati, je sporočil na včerajšnji tiskovni konferenci.
