Načrt premirja sta v ponedeljek skovala Washington in Moskva, o posameznih pogojih pa sta se neposredno po telefonu pogovarjala predsednika Barack Obama in Vladimir Putin. Bela hiša priznava, da vseh ovir na poti do celovitega dogovora nista premostila, ameriški državni sekretar John Kerry pa je poučen s preteklimi neuspešnimi poskusi tokratnega ocenil kot »trenutek obljube« ter brez omenjanja sobote dodal, da bo ta uresničljiva šele s samimi dejanji.
ZDA in Rusija sta pozvali sirsko vlado in tamkajšnjo oboroženo opozicijo, da do petka sporočijo, ali se strinjajo s predlaganimi pogoji premirja, pri čemer sta se strinjala z vzpostavitvijo vroče linije za nadzor izvajanja dogovora na obeh straneh. Vanj niso zajete ekstremistične skupine, vključno z najbolj smrtonosnima Islamsko državo in z Al Kaido povezano Fronto Al Nusra. Prva ostaja primarna tarča mednarodnega obračuna s terorizmom, sirske uporniške skupine pa v tem vidijo težko premostljivo vrzel na poti k uresničitvi premirja, saj zatrjujejo, da jih bo režimska vojska ob pomoči ruskega letalstva še naprej napadala z istim izgovorom, kot že sedaj, namreč da so teroristi. »Al Nusra je za nas problematična, saj ni prisotna samo v Idlibu, ampak tudi v Alepu, Damasku in na jugu države,« je težavo s to tudi s strani zahoda opredeljeno teroristično skupino pojasnjeval Kaled Koja, vodja nacionalne koalicije sirskih revolucionarnih in opozicijskih sil. Dodal je, da bodo režimske sile pod pretvezo spopada z Al Nusro še naprej napadale svobodno sirsko armado in civiliste.
Ohlapen predlog premirja
Napovedano premirje v veliki meri sledi zasnovi, sprejeti s strani Washingtona in Moskve ter še 15 drugih držav na varnostni konferenci v Münchnu na začetku tega meseca. Vse pozvane strani naj bi tako do petka opoldne po lokalnem času v Damasku sporočile, da se z njim strinjajo, uveljavljeno pa naj bi bilo opolnoči. Sirska vlada in njeni zavezniki bi s tem prekinili vse oborožene akcije proti opozicijskim silam in obratno, oboji pa so upravičeni do samoobrambnih akcij. Predloženi sporazum ne določa podrobno, kako bodo premirje nadzorovali, ne govori pa tudi o tem, kako ga uveljavljati. Omenjena komunikacijska vroča linija naj bi služila vsem stranem za prijavljanje kršitev premirja, ni pa razdelano, kako bo to potekalo. Tako kot vsi poprejšnji dogovori med Moskvo in Washingtonom tudi ta ne omenja prihodnosti predsednika Bašarja Al Asada. Ta je že v soboto dejal, da je pripravljen na premirje pod pogojem, da ga uporniki, ki jih šteje med teroriste, ne bodo poskušali izkoristiti za širitev svojega nadzora v državi, sirska vlada pa je včeraj že napovedala prekinitev oboroženih akcij, a nadaljevanje »protiterorističnih prizadevanj«. S precej dvomi je ameriško-ruski načrt sprejel vodja združene sirske opozicije v visokem pogajalskem odboru (HNC) pod okriljem Savdske Arabije Riad Hidžab. Dejal je, da ga bodo sprejeli v primeru, če bodo sirski režim in njegovi podporniki prekinili vsa obleganja, izpustili ujetnike in prenehali bombardiranje. »HNC je privržen prizadevanjem mednarodne skupnosti, da se konča prelivanje krvi v Siriji... Smo pa tudi sposobni odgovoriti režimu v jeziku, ki ga edinole razume,« je dejal in dodal, da bodo uradno odločitev o morebitnem premirju sprejeli kasneje. Že zdaj pa so prepričani, da Al Asad ter njegova zaveznika Rusija in Iran premirja ne bodo spoštovali.
