S preprostim »molite zame« je iranski predsednik Hasan Rohani sklenil včerajšnji 40-minutni pogovor za zaprtimi vatikanskimi vrati s papežem Frančiškom. Obisk pri rimskem škofu, ki postaja vse bolj prepoznaven po zakulisnih mediacijah v mednarodnih sporih, kakršna je bila razkrita ob otoplitvi diplomatskih odnosov med Kubo in ZDA, je samoumevno sprožil ugibanja, v kolikšni meri Sveti sedež posreduje v sirski krizi, kjer je Iran eden pomembnih dejavnikov pri iskanju izhoda iz tamkajšnje državljanske vojne.
Pred odhodom v Vatikan je Rouhani omizju italijanskih poslovnežev v Rimu zagotovil, da je »Iran najbolj varna in stabilna država v celotni regiji«, papež pa se mu je ob slovesu zahvalil za obisk s kratko izjavo, da »upa na mir«.
Izbira Italije za prvi Rohanijev obisk v Evropi ni naključna. Leta 1999 se je v Rimu kot prvi iranski predsednik po islamski revoluciji v neki zahodni državi mudil Mohamed Hatami. Do uveljavitve sankcij je bila Italija tudi prvi trgovinski partner Irana z letno menjavo okoli sedem milijard evrov, ki pa je zatem zdrsnila na zgolj poldrugo milijardo. Zdaj so napovedovali, da se bo do leta 2018 že povzpela na tri milijarde.
Obnovitev nekdanjih poslovnih vezi z Italijo in Francijo je iranski predsednik načrtoval še pred uradno ukinitvijo sankcij po nedavnem pozitivnem poročilu mednarodne agencije za jedrsko varnost o teheranskem izvajanju lani poleti sklenjenega jedrskega sporazuma s šesterico mednarodnih pogajalk. Njegov predvideni novembrski obisk v obeh državah pa je bil preložen po terorističnih napadih v Parizu.
Rohanijevemu ponedeljkovemu srečanju z italijanskim premierjem Matteom Renzijem so sledili podpisi vrste gospodarskih sporazumov, med njimi o izgradnji hitre železniške povezave med Teheranom in Isfahanom in širjenju sistema podzemnih železnic ter sodelovanju italijanske energetske družbe Saipem z iranskimi partnerji.
Zakrita golota
Renzi je dogovore ocenil kot »prvi korak v novo obdobje miru in blaginje za Iran in celotno regijo«, iranski predsednik pa je na tiskovni konferenci konec dolgoletne osamitve njegove države označil za politični čudež in pozval svet k sodelovanju, ki bo stabiliziralo tudi Sirijo in ves Bližnji vzhod. Z njim se je strinjal tudi Renzi, ko je dejal, da če so lahko dosegli jedrski sporazum, lahko dosežejo tudi dogovor o Siriji, ter nato še pribil: »Dogovor o Siriji moramo doseči.« Italijansko vlado posebej skrbi prelivanje sirske krize s skrajnim islamom po državah prek Sredozemskega morja, še posebno najbližji Libiji, ki je po padcu Gadafijevega režima nikakor ni mogoče stabilizirati.
Evropsko turnejo Rohanija kritizirajo borci za človekove pravice, ogorčeni še zaradi najnovejših izvršitev smrtnih kazni v Iranu, pa tudi judovske skupnosti zaradi iranskih pozivov k uničenju Izraela. Italijanski gostitelji pa so iranskemu predsedniku oziroma njegovi veroizpovedi izkazali spoštovanje z zakritjem golih umetniških skulptur na ponedeljkovi tiskovni konferenci v Kapitolskih muzejih. Pri uradni večerji tudi niso stregli vina.
