Staffan de Mistura, posebni odposlanec Združenih narodov, ki usmerja pogajanja med sirskim režimom in opozicijskimi skupinami, je v izogib takojšnjemu propadu pogajanj včeraj na hitro spremenil njihov urnik. Odpovedal je dopoldanski sestanek s sirsko vladno delegacijo pod vodstvom Bašarja Al Džafarija in se popoldne prvič uradno sestal s predstavniki v Riadu sestavljenega visokega pogajalskega odbora (HNC), v katerem je večina političnih in oboroženih nasprotnikov sirskega predsednika Bašarja Al Asada.
Ti so dopoldne še ponavljali grožnje, da bodo pogajanja zapustili, če ne bodo takoj ustavljeni bombni napadi režimskega in ruskega letalstva ter zagotovljena pomoč civilnemu prebivalstvu v obkoljenih krajih s strani vladnih enot. Očitno je Misturi uspelo nekoliko omiliti te opozicijske zahteve, ki so glede na trenutni položaj v Siriji praktično neuresničljive, tiskovni predstavnik HNC Salim al Muslat pa je omenil, da so v pripravah na uradni začetek pogajanj dosegli pozitivne in ohrabrujoče zamisli glede reševanja humanitarne krize.
Opazovalci ocenjujejo, da so v ospredje postavili vprašanje 3000 žensk in otok v sirkih zaporih in zamenjavo ujetnikov, ukrepa, omenjena tudi v decembrski resoluciji varnostnega sveta ZN v podporo mirovnemu procesu v Siriji. Neimenovani vir je na ženevskih pogajanjih dejal, da HNC potrebuje takojšen viden rezultat vstopa v pogajanja: »Določenih stvari ni mogoče uresničiti takoj, denimo končati bombnih napadov, najlaže pa je na prostost izpustiti civiliste, ženske in otroke.«
Vojaška rešitev ni mogoča
Iz Etiopije, kjer se mudi na obisku, je ženevske pogajalce skušal spodbuditi generalni sekretar Ban Ki Moon. Vsem udeležencem je položil na srce, naj »imajo pred očmi sirsko ljudstvo in se dvignejo nad interese strani, ki jih zastopajo«. Da je treba na obnovljenih pogajanjih po dveh letih najti politično rešitev, ker vojaške na koncu ne bo, pa jim je v videonagovoru sporočil tudi ameriški državni sekretar John Kerry. Kako si režimska stran zamišlja pogajanja, je ob prihodu v Ženevo povedal Džafari. Dejal je, da razpravljajo o takšnih opcijah, kot so sklenitev premirja, humanitarni koridorji in izpustitev ujetnikov, da pa mora biti to rezultat pogajanj, ne pa pogoj zanje.
Vladne sile so tako tudi včeraj ob ruski letalski pomoči nadaljevale poskuse prevzema nadzora nad glavno oskrbovalno cesto proti Alepu, ki je rokah sirskih upornikov. Vojaške operacije so opravičevali s povezovanjem upornikov s teroristi oziroma ISIS, ki je prevzel odgovornost za bombni napad v najbolj svetem šiitskem kraju v Siriji – Sajidu Zejnabu v južnem predmestju Damaska.
Tam stoji mošeja z grobom ene od vnukinj preroka Mohameda, ki navkljub vojnemu stanju v državi še vedno pritegne številne romarje. Tarča ISIS je šiitska milica, ki varuje mošejo, v treh koordiniranih samomorilskih napadih pa je bilo ubitih 71 ljudi, poleg civilistov in petih otrok tudi 42 pripadnikov omenjene samoorganizirane milice, lojalne Bašarju Al Asadu. de
