Por je krepil že rimske vojščake

Vse prevečkrat se nam zdi, da pozimi ni na voljo nobene prave sveže zelenjave, s katero bi pripravili okusne in vitaminov polne dobrote. Ideja, da lahko v tem letnem času vitamine uživamo samo v obliki kislega zelja in repe, vložene ozimnice in južnega sadja, ni najbolj posrečena. Seveda vas ne skušamo napeljevati na idejo, da bi po veleblagovnicah februarja iskali češnje in jagode, ki k nam občasno resda zaidejo iz daljnih toplih krajev. Tudi pri naših kmetovalcih v tem času uspeva precej okusnih poljščin, med njimi tudi por. Okusno zeleno steblo je sorodnik česna, drobnjaka in čebule, ampak med vsemi naštetimi najmilejšega okusa. Obstajajo različne vrste, a se po okusu komaj kaj razlikujejo, na domačih vrtovih pa pogosto najdemo sorto, primernejšo za kuhanje (kot jušna zelenjava), saj so listi pretrdi za uživanje svežega. Por, ki ga kupimo pri zelenjavarju ali v trgovini, je običajno mehkejši. Takšnega lahko uživamo tudi svežega in ga uporabimo namesto čebule ali česna. Denimo narezanega v solato ali pa ga grizljamo kar tako, ob specialitetah z žara, kjer sicer najpogosteje kraljuje (v tem času mlada) čebula. Ena od prednosti je, da por, podobno kot drobnjak, ne povzroča trdovratnega zadaha, ki je pri čebuli in česnu tako rekoč neizogiben, poleg tega se ob sekljanju njegovih stebel ne zasolzi niti najobčutljivejše oko. Morda ga je tudi zato (zaradi odsotnosti zadaha), kot poročajo zgodovinski viri, nadvse oboževal zloglasni rimski cesar Neron. Menda ga je jedel večkrat na dan, da bi dobil lepši in močnejši glas. In Rimljani so ga navdušeno posnemali, zgodovinski viri trdijo tudi, da so v takratnem obdobju po cesarjevem dekretu gojili neizmerne količine te aromatične vrtnine. Morda tudi zato, ker por izboljšuje prebavo in krepi organizem, cesar pa je potreboval krepke vojščake… Kdo bi vedel. A kot velja za vsako dobroto, tudi pretiravanje z ogromnimi količinami pora menda škodi. Tako vsaj govori legenda, da je cesar Tiberij na zagovor poklical nekega svojega namestnika, ker je slabo upravljal provinco, in ga ubil z večjo količino zgoščenega porovega soka. Ampak brez skrbi, za zdravstvene nevšečnosti bi človek moral pojesti več pora, kot ga ima pri sebi za dnevno zalogo povprečni zelenjavar. Por lahko uporabimo v tako rekoč vseh jedeh namesto čebule, še posebno se odreže v rižotah orientalskega tipa, denimo s piščančjim filejem, narezanim na trakce ali drobne kocke, in arašidi. Pri tem trakce oziroma kocke prej popečemo in šele nato dodamo drobno narezan por in arašide. Vse skupaj na hitro popražimo, začinimo po okusu in postrežemo z rižem. Iz pora je mogoče skuhati imenitno kremno juho, svežega narežemo v solate, iz njega nekateri pripravijo pire, ki se skupaj s praženimi lisičkami krasno prileže k lososu. Por je imeniten tudi za najrazličnejše pite, od sirovih prek riževih do jajčnih, odlično tovrstno porovo jed lahko pripravimo denimo po tokratnem receptu z le na prvi pogled nenavadno kombinacijo sestavin.