Skoraj tri leta mariborski sodniki in tožilci niso opazili, da v sodnem spisu manjka za polno škatlo listin. Šele izvedenec ekonomske stroke je ugotovil, da med dokaznim gradivom ni sedem (!) fasciklov dokumentacije, na katere se sklicuje izrek obtožnice.
Škandalozni primer je 12. septembra 2012 po nerodnosti zakuhala za zdaj še neugotovljena oseba s sodišča ali tožilstva. Tistega dne so namreč z mariborskega okrožnega tožilstva poslali na okrožno sodišče zahtevo za preiskavo v kazenskem postopku zoper Jasno Vešligaj Damiš, direktorico zasebnega zavoda Naprej.
Škatla dokazov pristala v napačnem spisu
Na sodišče so poslali tudi pripadajoče dokazne listine, med katere je sodila škatla s sedmimi fascikli dokumentacije. Po nerodnosti je ta škatla pomotoma pristala med napačnimi listinskimi dokazi, in sicer med tistimi, priloženimi k zahtevi za preiskavo v nekem drugem primeru, ki je istega dne romala na sodišče.
Pomote ni opazil nihče. Da manjkajo listine, ni ugotovil preiskovalni sodnik, ko je prikimal uvedbi preiskave. Tudi tožilec jih ni pogrešal, ko je po končani preiskavi vložil obtožnico. Tožilec se je namreč le opredelil do izpovedb prič, listinske dokumentacije pa ni ponovno pregledoval, pravijo na tožilstvu. »Njena vsebina v okviru preiskave ni bila sporna,« v zvezi s tem še utemeljuje Drago Šketa, predsednik okrožnega tožilstva v Mariboru. Izginotja dokazov zatem tudi ni opazil zunajobravnavni senat, ki je zavrnil ugovor zoper obtožnico.
Zadevo je prevzel senat pod predsedovanjem okrožne sodnice Tanje Rot. Tanja Kompara, odvetnica obdolžene Vešligaj-Damiševe, je na glavni obravnavi večkrat poudarila, da v kazenskem spisu manjka del dokumentacije, ki so jo zasegli kriminalisti, in da v spisu ni nekaterih dokazov, na katere se sklicuje tožilstvo. Opozorila odvetnice niso vznemirjala sodnice Rotove. Obtoženko in zavod je obsodila zaradi storitve kaznivega dejanja goljufije. Obramba se je pritožila na višje sodišče. Tudi tam niso pogrešali izpuhtelih fasciklov, ko so razveljavili sodbo in zadevo vrnili v ponovno sojenje.
Eklatantno nepopolnost sodnega spisa je razkril šele sodni izvedenec Tomaž Soklič, ki ga je v ponovljenem postopku angažiral prvostopenjski senat pod predsedovanjem Barbare Nerat. Ugotovil je, da mnenja ne more spisati, ker v spisu ni vseh listin. Šele tedaj, minulo jesen, se je na tožilstvu začelo poizvedovanje, kje je sedem fasciklov, ki so bili od vsega začetka navedeni na seznamu dokazov in na katere se je ne nazadnje tudi skliceval izrek obtožnice.
Na glavni obravnavi 2. novembra lani so procesni udeleženci izvedeli, da so to dokumentacijo odkrili med dokaznim gradivom v drugi kazenski zadevi. Zanimivost: sodnik, ki je obravnaval tisto zadevo, prav tako ni opazil, da ima med gradivom zvrhan karton papirjev, ki ne spadajo v spis. Zamenjave dokazov tako ni zaznalo kar devet mariborskih sodnic in sodnikov.
Napako bi morali ugotoviti na obravnavi
Opisani primer vzbuja dvom o tem, kako podrobno sodniki in ne nazadnje tudi tožilci prebirajo dokazno gradivo. »Sodišče bi moralo prebrati vse, kar je v sodnem spisu,« uvodoma poudarja odvetnik in strokovnjak za kazensko pravo dr. Blaž Kovačič Mlinar. »Napako bi morali odkriti najpozneje na glavni obravnavi, saj velja načelo, da se morajo vsi dokazi na njej vpogledati, sodišče pa mora vsaj povzeti njihovo vsebino. Primer, ki ga navajate, je po moji oceni čista kršitev kazenskega postopka. To je tako, kot če bi se v sodbi citiral neki dokaz, ki se na obravnavi sploh ni izvedel.«
Kovačič Mlinar ne upa oceniti, kako pogosto se na slovenskih sodiščih dogajajo podobne površnosti. V svoji dolgoletni karieri podobnega primera ni doživel. »Na obravnavah, na katerih sem bil jaz prisoten, so sodišča zelo natančno brala listine.« Ne preseneča ga, da je izginotje dokazov opazil šele sodni izvedenec. »Pri procesih s področja gospodarske kriminalitete se velikokrat zgodi, da sodišča in tožilstva niti ne razumejo obravnavane materije, saj nimajo zadostnega ekonomskega znanja. Kljub temu morajo odločati v zadevah, za katere niso ustrezno kvalificirani.«
