Pri ministrstvu za pravosodje načrtujejo spremembo načina varovanja sodišč, ki bo v prvi vrsti simbolične narave, izboljšala pa naj bi se tudi kakovost varovanja. Že letos naj bi ljubljansko sodno palačo in tamkajšnja sodišča – okrožno, višje in vrhovno – začeli varovati pravosodni policisti (zaporniški pazniki), ti pa naj bi sčasoma in postopno prevzeli tudi varovanje vseh slovenskih sodišč in pravosodnih organov. Danes sodišča, tožilstva in pravobranilstvo varujejo zasebne varnostne službe, vseh varnostnikov, ki bdijo nad omenjenimi ustanovami, pa je okoli 150.
Večja pripadnost in neposredna odgovornost
»Prednosti so v večji pripadnosti, boljšem poznavanju problematike, zgradb in osebja, boljši strokovni usposobljenosti, prilagojeni potrebam pravosodnih organov, neposredna odgovornost lastnemu vodstvu ter boljših delovnih pogojih. Odpadejo pa tudi aktivnosti in stroški, povezani s ponavljajočimi se razpisi,« v pravosodnem ministrstvu naštevajo razloge za spremembo načina varovanja sodišč.
V sodstvu so s tovrstnimi napovedmi zadovoljni: »Takšno rešitev je že večkrat predlagalo tudi vrhovno sodišče, denimo ob uveljavitvi schengenskega območja, ko se je pojavilo tudi vprašanje kadrovskih presežkov v carinski upravi,« so nam pojasnili na vrhovnem sodišču.
Varovanje sodišč po trenutni ureditvi stane okoli 3,2 milijona evrov na leto, v pravosodnem ministrstvu pa ocenjujejo, da se s prenosom dolžnosti na pravosodne policiste stroški predvidoma ne bi povečali.
Kako bodo rešili vprašanje dodatnih paznikov, saj se ti že zdaj ne kopajo v kadrovskem razkošje, kvečjemu nasprotno, v ministrstvu za zdaj še ne povedo: »Dokler ne bodo jasno sprejeti standardi in pogoji varovanja sodišč, natančnega števila ni mogoče napovedati. Vsekakor pa število pravosodnih policistov za varovanje sodne stavbe na Tavčarjevi ulici v Ljubljani ob upoštevanju trenutnega kadrovskega potenciala uprave za izvrševanje kazenskih sankcij po sedanji oceni ne bi preseglo številke osem.«
Najprej bi potrebovali 30 paznikov za redno delo
Ideji je načeloma naklonjen tudi predsednik Sindikata državnih uradnikov Slovenije, vendar pogojno: »To je dobra rešitev, o kateri sem se tudi sam že pogovarjal s prejšnjima dvema ministroma. Predvsem bi bilo smiselno, da se tiste starejše pravosodne policiste, ki so že utrujeni od dela z obsojenci, prestavi na varovanje sodišč. Toda ljudi ni. Že zdaj imajo pravosodni policisti ogromno nadur,« razlaga Frančišek Verk in dodaja, da bi že za opravljanje primarnih nalog v zaporih ta trenutek potrebovali 30 dodatnih paznikov.
»Nad to informacijo sem presenečen, saj do zdaj ni bilo nobenih pritožb nad kakovostjo dela, čeprav smo varovali tudi odmevne primere,« pa pravi Robert Pistotnik, prvi mož koncerna Sintal, ki varuje več slovenskih sodišč, tudi sodno palačo v Ljubljani. »Sistem funkcionira in prepričan sem, da bi nova oblika varovanja sodišč za državo pomenila bistveno večji strošek. Že zdaj težko zberejo denar za trenutno obliko varovanja,« je do sprememb skeptičen Pistotnik.
