Špela Zlodej, 18 let
Domoljubje je v času globalizacije mogoče. Vidiš, da prihajajo novosti, in želiš obdržati svojo domovino v dobrem stanju, želiš živeti kot zdaj. Slovenci smo takšni, da se večinoma bojimo novosti in jih ne maramo. Zato se strinjam, da je domoljubje izrazno sredstvo oziroma upor proti globalizaciji. Pri meni se najbolj manifestira, ko vidim dosežke Slovencev po svetu. To mi daje upanje, da lahko tudi mi mladi kljub svoji majhnosti uspemo po svetu. Raje pa bi bila državljanka sveta, ker bi bilo vse skupaj veliko lažje, tudi manj sporov bi bilo, saj noben narod ne bi bil nad drugim.
David Vidmar Čeru, 18 let
Upor proti globalizaciji je izredno težak, saj poteka na globalni ravni. Upremo se mu lahko predvsem z ohranjanjem kulturnih tradicij narodov. Dober primer upora proti globalizaciji brez nasilja je recimo ohranjanje slovenščine v svetu, ko je angleščina vse bolj prevladujoča med jeziki. Nista pa domoljubje in nacionalizem eno in isto. Domoljubje je pojem, ki označuje človeka, ki ljubi svoje izročilo, kulturo, državo, narod, ga spoštuje ter verjame vanj. Nacionalist pa se ne sklicuje na ljubezen, ampak na sovraštvo in na idejo o večvrednosti lastnega naroda. Živimo v obdobju, ko prihaja do propada nacionalnih držav, ki pa še zmeraj kljub globalizaciji predstavljajo nekakšno celoto, ki ščiti svoje državljane, ljudi, ki imajo enako vrednote, ideale, kulturo…
Ana Brunčić, 18 let
Raje sem državljanka sveta. Meje so bolj odprte. Ko ni meja, ni omejitev. Zdi se mi, da bi bili ljudje zaradi tega bolj povezani. Pri meni se domoljubje manifestira… lahko navedem kar primer. Nazadnje je bilo to pri smučarskih skokih, ko je zmagal naš skakalec Peter Prevc. Vesela sem bila njegove zmage. Kar toplo mi je bilo pri srcu, ko je slovenska himna tako dobro zvenela v Avstriji. Sicer pa bi raje živela doma. Počutim se varneje in tudi nimam rada sprememb in novosti.
Vid Stropnik, 18 let
Ob ugodnejših zaposlitvenih pogojih bi verjetno raje živel v tujini. Vendar pa ni pomembno samo to. Pomembno je tudi, kakšna je družba, kaj ti država zagotavlja, kakšen je standard, ali lahko konec koncev več zaslužim. Domoljubje in nacionalizem nista eno in isto. Če imaš rad domovino, ni s tem nič narobe. Domoljubje je vsekakor v družbi prepoznano kot pozitivno, nacionalizem pa kot negativen. Se mi pa vendar zdi, da je domoljubje gotovo nekaj, na kar pomislim s spoštovanjem. Globalizaciji se ne moremo upreti. To je nekakšna neustavljiva sila, ki je v bistvu neizogibna, kljub temu da se nekateri ljudje upirajo kakršnim koli novostim – od tehnoloških pa do družbenih.
Jan Vodušek, 18 let Seveda je domoljubje v času globalizacije mogoče, ampak menim, da do tega pojava pride v razvitejših državah, v katerih je pogostejša materialna in moralna blaginja. Dejansko lahko danes domoljubje povezujemo z nekim splošnim zadovoljstvom z življenjem oziroma blaginjo v določeni državi. V različnih primerih, ko država ne zadošča tem pogojem, se tudi domoljubje na neki način sesuje. V kulturnem smislu je vsekakor mogoče ohraniti nacionalno identiteto in svobodo. V gospodarskem pomenu je to skoraj nemogoče. V nasprotju s kakšnimi večjimi državami, kot sta ZDA in Rusija. Sam bi raje živel v tujini. Sistem vrednot je na višji ravni v zahodni in severni Evropi. Zasledujem pa predvsem lastne interese, zato nisem ne državljan sveta ne lastne države, a hkrati nisem nestrpen do drugih.
