Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) je napovedal, da bo ministrici za izobraževanje Maji Makovec Brenčič predlagal, da skupaj pretehtajo rešitve glede delovne obveznosti učiteljev. Kot je znano, je računsko sodišče ugotovilo, da so hudo pomanjkljive. Nato pa naj bi v skladu z doseženim dogovorom prenovili kolektivno pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Urejanje različnih vidikov delovnega časa po prepričanju vodstva sindikata sodi namreč med »najbolj tradicionalne« pristojnosti socialnih partnerjev.

Če gre soditi po poudarkih z nedavne izredne seje glavnega odbora Sviza, ministrico in sindikate čakajo zahtevna in naporna pogajanja - če bo seveda ministrica nanje pristala. Sviz pričakuje, da bo na pogajanja povabljen »kot ključni socialni partner« in da bo v delovni skupini za pripravo rešitev sedelo več učiteljev, kot je predlagalo ministrstvo. V nasprotnem primeru, so zagrozili, v delovni skupini ne bo nobenega člana Sviza.

Luknjičavi predpisi, dvojna plačila

Kot smo že poročali, je računsko sodišče z revizijo izbranih osnovnih šol ugotovilo, da delovni čas in delovno obveznost učiteljev »urejajo« hudo luknjičavi predpisi. Ravnatelji na primer ne vedo, koliko dela - in katerega - morajo učitelji opraviti v okviru polnega delovnega časa in koliko za dodatke k plači. Ne vedo, na primer, koliko ur naj učiteljem priznajo za nadomeščanja, izvedbo učne pomoči ali nesistemiziranih interesnih dejavnosti. V predpisih po ugotovitvah revizorjev prav tako ni podlage za to, da se ura učne obveznosti, ki traja 45 ali 50 minut, šteje kot polna, 60-minutna ura. Inšpektorji so tudi ugotovili, da inšpektorji sploh ne morejo preveriti, koliko dela kakšen učitelj, saj šole ne vodijo evidenc o izrabi delovnega časa. Iz šolskih papirjev ni mogoče razbrati niti tega, kako šole določajo ure, ki jih nato dodelijo učiteljem za t. i. doprinos k letnemu dopustu. Revidirane šole so na primer učiteljem kot ure dopusta priznale tudi od 4 do 8 ur za vsak dan šole v naravi, čeprav so učitelji za to delo že prejeli plačilo po pravilniku o financiranju šole v naravi.

Sviz soglaša, da je treba delovni čas učiteljev urediti enotno in sočasno za vse šole, tako za osnovne kot za srednje in višje, toda 8-urna prisotnost učiteljev na delovnem mestu ni, poudarjajo, »ne smiselna ne sprejemljiva«. Vprašanje neneenakomerno razporejenega delovnega časa je zato treba kot takšno urediti v kolektivni pogodbi.

Koliko trajajo posamična dela in naloge, ki jih opravlja učitelj, po mnenju Sviza sploh ni mogoče jasno določiti, ker da »kompleksnost pedagoškega procesa tega ne dopušča«. Učitelj je namreč po mnenju sindikata »visoko organizirani strokovnjak«, zato je edino smiselno, da se sistemsko opredeli cilje, ki jih mora učitelj izpolniti, in določi vsebina dela. Z delovnim časom pa bi moral učitelj - tako Sviz - upravljati sam. Nedvoumna zahteva računskega sodišča, da je treba jasno določiti dela in naloge, ki jih morajo opraviti učitelji za polni delovni čas, zato po mnenju največjega šolskega sindikata »ni izvedljiva«.

Na zvišanje učne obveznosti ne bodo pristali

V Svizu tudi poudarjajo, da je treba delo na domu urediti skladno z delovnopravno zakonodajo, to pa bo mimogrede, od delodajalca terjalo dodatna sredstva. Ob tem pa so že požugali onim, na primer predsedniku računskega sodišča Tomažu Veselu, ki so ali bodo menili, da je tedenska učna obveznost učiteljev prenizka - v primerjavi z državami OECD je podpovprečna - in da bi jo zato veljalo zvišati vsaj manj obremenjenim učiteljem, na primer učiteljem športne vzgoje. Na to nikakor ne bodo pristali, so bili jasni v Svizu.

Predsedniku računskega sodišča so tudi oponesli, da je presegel svoje pristojnosti, ko je predlagal bolj uravnoteženo (manjše) zastopništvo zaposlenih v svetih šol, zaradi česar so ravnatelji pogosto ujetniki interesov svojih zaposlenih. Branimir Štrukelj nasprotno poudarja, da bi ob manjšem zastopstvu zaposlenih v šole spustili lokalno politiko, s tem pa »nešolske« interese.

Glede upravičenosti učiteljev do dodatnega plačila pa bo Štrukelj vztrajal, da se je obseg dela učiteljev v minulih letih vztrajno povečeval in da danes »krepko presega« naloge, ki jih je zakonodajalec prvotno opredelil kot dela, ki jih mora učitelj opraviti v okviru polnega delovnega časa. Zato v Svizu - za zdaj - ne nameravajo pristati na to, da se bodo ta dela kar »avtomatično prelila« v redno delovno obveznost učiteljev.