Voditelji nekdaj azijskega protikomunističnega bloka, povezanega v zvezo držav jugovzhodne Azije (ASEAN), pomenljivo prvič sestankujejo na ameriških tleh. V Kaliforniji jih gosti Barack Obama, ki si je premik zunanjepolitičnega težišča z atlantskega na tihomorsko območje zadal že na začetku prvega mandata, v zadnjem letu predsednikovanja pa ga utrditi kot svojo zunanjepolitično dediščino. Gre pravzaprav za gradnjo trdnega gospodarskega in tudi varnostnega zavezništva v tekmi s Kitajsko, ki s svojo gospodarsko in vojaško močjo postaja enakopravna velesila.
Čeprav v odnosih med Pekingom in Washingtonom ni večjih nesoglasij in njuno gospodarsko sodelovaje cveti, pa njuni siceršnji interesi na azijskih obalah Pacifika niso komplementarni. Kitajska je namreč postala pomemben gospodarski partner tudi takšnih zaveznic ZDA, kot so Južna Koreja in Filipini, kar vnaša posledični politični vpliv, po drugi strani pa je Združenim državam uspelo zaradi varnostnih skrbi pred regionalno premočjo Kitajske pod svoje okrilje pridobiti tudi državi iz nekdaj nasprotnega tabora Vietnam in Laos. Obama je voditelje Indonezije, Malezije, Filipinov, Singapurja, Tajske, Bruneja, Vietnama, Laosa, Mjanmara in Kambodže v ponedeljek sprejel pred rdečo preprogo in vsakega posebej nagovoril, nato pa so se posvetili ekonomskim vprašanjem, vključno s transpacifiškim partnerstvom, v katero je vključena četverica držav ASEAN. Gre za trgovinski sporazum ducata držav na obeh straneh Tihega oceana, ki še čaka na ratifikacijo, Washington pa je zainteresiran, da bi vanj privabil tudi preostale članice zveze jugovzhodne Azije in jih še tesneje povezal s svojim gospodarstvom. Zveza omenjenih desetih držav namreč predstavlja četrti največji izvozni trg ameriškim družbam, ZDA pa so tudi največji tuji investitor pri njih, saj neposredne naložbe trenutno presegajo 225 milijard dolarjev. Ozemeljski prepiri v Južnokitajskem morju so zato skrbeli tudi direktorje velikih podjetij, kot so IBM, Microsoft in Cisco, ki so se v ponedeljek srečali z voditelji ASEAN.
Varnostna vprašanja so bila zato osrednja tema včerajšnjega dne, povezana pa s poskusi Obame, da od zbranih voditeljev ASEAN pridobi čim ostrejši odziv na dejavnost Kitajske, ki svoje teritorialne zahteve utrjuje tudi z gradnjo umetnih otokov na čereh Južnokitajskega morja, medtem ko druge tamkajšnje države zahtevajo razrešitev spora pred meddržavnim sodiščem v Haagu.
Kolikšno je soglasje deseterice pri obsodbi kitajskih potez, sinoči še ni bilo jasno. Peking sicer vztraja, da je razmejitev na omenjenem območju stvar bilateralnih dogovorov, Washington pa v njegovih ozemeljskih težnjah vidi grožnjo svobodni plovbi na eni najbolj prometnih pomorskih poti. de
