»Vse, kar lahko upam, tako kot vsi drugi, je, da bo ob službo kdo drug, ne pa jaz,« je dejal jeklar iz jeklarne Tata Steelworks v valižanskem jeklarskem mestu Port Talbot, kjer se je več generacij preživljajo z delom moških v jeklarnah. Hotel je ostati anonimen, ker še ni bilo znano, kdo gre in kdo ostaja. Odpuščenih bo 1050 zaposlenih, od tega 850 jeklarjev. Delavcev. Po lanskem odpuščanju štiri tisoč ljudi jeklarji, ki delajo večinoma za tuje lastnike, korakajo po stopinjah britanskih rudarjev (lani so bili odpuščeni še zadnji). Za žalostno usodo jeklarjev lastniki, indijska družba Tata Steel Limited, največji delodajalec jeklarjev v Britaniji (17.000 od 20.000), ki je lani odpustil 1920 jeklarjev, krivi predvsem povečanje uvoza cenenega kitajskega jekla.
Neujemanje besed in dejanj
Odlični valižanski filmski in gledališki igralec Michael Sheen, ki je iz mesta Port Talbot, od konservativne vlade Davida Camerona zahteva, naj pošteno pove, ali namerava kaj narediti za rešitev jeklarske industrije ali ne. Če ne namerava, mora hitro priskočiti na pomoč prestrašenim jeklarskim skupnostim v Port Talbotu in drugod. Državna sekretarka za industrijo Anna Soubry se je odzvala s trditvijo, da »ima vlada položaj v rokah«. Baje je pripravljena narediti ogromno in bo naredila ogromno, ko bodo lastniki jeklarne povedali, kaj potrebujejo. Kdor to verjame, verjetno verjame tudi v palčke in Sneguljčico.
Gospa sekretarka je bila na obisku v Port Talbotu in trdi, da je med jeklarji veliko realizma, da se zavedajo in da zares razumejo, v kakšni krizi je jeklarska industrija. Sheen ji je sarkastično odgovoril: »Tudi če razumeš, da se utapljaš, to ne pomeni, da ne želiš pomoči roke, da se ne bi utopil.« Dejal je tudi, da se vladine besede in dejanja ne ujemajo. V letu 2014 je Britanija iz Kitajske uvozila enkrat več jekla kot leto prej. Sprenevedanje vlade o jeklarski krizi je neverjetno. Otoški jeklarji gredo počasi v zgodovino ne zato, ker Britanija nenadoma ne bi potrebovala jekla, ampak zato, ker je prokorporacijski konservativni vladi Davida Camerona veliko pomembnejše stalno udinjanje Kitajski, ki britanskim podjetjem prodaja jeklo po dampinških cenah, in zadovoljevanje korporacijskega hlepenja za dobički. Za jeklarsko žalostno usodo naj bi bila kriva EU, ki omejuje državne pomoči različnim industrijam. Medtem ko veliko tega, kar prihaja iz Bruslja, v Londonu kritizirajo, o tej omejitvi nimajo slabe besede.
Če bi vlada zares hotela rešiti domačo jeklarsko industrijo in na tisoče delovnih mest, bi jih lahko. Vrsta drugih članic EU je rešila svoje jeklarje tako, da je prenehala uvažati kitajsko jeklo po dampinških cenah. Britanska pa ne. Če bi se EU za jeklarsko industrijo tako borila, kot se za finančno, ki ne proizvaja ničesar drugega kot bogastva že bogatih, bi lahko rešila tudi jeklarsko industrijo. Združenje britanske proizvodne industrije napoveduje, da bo letos zaradi cenejših uvoženih izdelkov ob službo na desettisoče delavcev.
