Župan Boštjan Trilar se je v petek opravičil zaradi prometne nesreče v pijanem stanju in spornega ravnanja po njej. Obljubil je poravnavo škode iz lastnega žepa in dvomesečno družbeno koristno delo, ker je v sredo zvečer pijan povzročil prometno nesrečo z občinskim avtomobilom ter se po njej nedostojno vedel. V petek se je, so sporočili včeraj z MO Kranj, tudi sam prijavil častnemu razsodišču, ki bo presojalo njegovo ravnanje glede na z odlokom sprejeti kodeks ravnanja, ki je bil podlaga Trilarjeve kampanje in vladanja po njej. Včeraj so pobudo oziroma prijavo častnemu razsodišču potrdili tudi v SD Kranj, kjer so prepričani, da je župan kršil vsaj dva člena kodeksa, ki ga je predlagal, podpisal in večkrat javno izpostavil kot dokaz, da v Kranju vlada drugačna politična oblast od tiste Mohorja Bogataja.
NSi in DeSUS iz koalicije
Župan je pred dvema tednoma sestavil »koalicijo za prihodnost«, ki jo tvorijo njegova Več za Kranj (8 svetnikov), DeSUS (3), NSi (3), Lista za razvoj Kranja (2), SLS (1) in je imela šibko večino. Potem ko sta izstop iz koalicije objavila kranjska NSi in DeSUS, koalicija nima več večine v 33-članskem mestnem svetu. Neuradno naj bi enako storili včeraj zvečer v SLS. Za izredno sejo pa se je zavzela kranjska SMC, ker je predsednik svetniške skupine Primož Terplan prepričan, da le župan s podporo sveta lahko vodi občino in tudi izvaja pomembne projekte, kot je na primer več kot 20 milijonov vredna naložba v novo avtobusno postajo. Zahtevo za izredno sejo je podal tudi svetnik Zoran Stevanović. Taka seja pa veseli tudi civilno pobudo, ki želi svetnikom predstaviti zamolčana dejstva o veliki naložbi, ki bi pomenila obremenitev okolja za občane Zlatega polja in prestavitev avtobusne postaje tik ob porodnišnico in dve osnovni šoli.
Svetniki se bodo na izredni seji sestali 24. februarja, na njej pa bo jasno, ali sploh in če da, kako bo župan Boštjan Trilar vodil MO Kranj. Za njegov odstop sta se sicer javno zavzeli stranki SD in SDS kmalu po prometni nesreči, ki je vzbudila veliko zanimanje javnosti in pretežno negativen odmev občank in občanov na družbenih omrežjih in tudi v medijih.
