Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je včeraj, skoraj dva meseca po izbruhu afere z medom, objavila seznam desetih čebelarjev, ki so v Čebelarstvu Debevec z Vrhnike kupovali ilegalne pripravke za zatiranje varoj pri čebelah. Pri nekaterih so v panjih našli sporne Debevčeve palčke, ki jih je proizvajal iz strupenih kemikalij, pri večini so ostanke teh kemikalij odkrili tudi v medu in vosku.
Slaba čebelarska praksa, a varen med
Inšpektorji so pri čebelarjih, ki so jih obiskali, med drugim ugotovili, da so uporabljali neregistrirane pripravke za zatiranje varoje, da niso imeli evidence o uporabi zdravil na predpisan način, da so čebelam dajali zdravila, ki niso namenjena njihovemu zdravljenju... Inšpektorji za varno hrano so po izbruhu afere Debevec pregledali dvajset čebelarjev, za katere so utemeljeno sumili, da so se na Vrhniki oskrbovali z ilegalnimi pripravki za čebele.
Vseh čebelarjev je v Sloveniji več kot deset tisoč, sami pa neuradno priznavajo, da jih je približno 70 odstotkov po »zdravila« hodilo na Vrhniko. Nacionalni inštitut za javno zdravje je kljub temu in kljub dejstvu, da so v medu nekaterih čebelarjev odkrili ostanke amitraza, v vosku pa tudi prepovedanega klorfenvinfosa, v oceni tveganja zapisal, da je slovenski med varen in da ostanki amitraza v njem ne predstavljajo tveganja niti za zdravje odraslih niti otrok.
Ko ima pes bolhe, ga ne zdravimo
Mikrobiolog Gorazd Pretnar se s takšno oceno ne strinja. »Ocena tveganja v tem primeru ni smiselna, saj so amitraz, klorfenvinfos in kumafos (njegove ostanke so odkrili v propolisu, op. p.) umeščeni med hormonske motilce, zato zanje ni varnih odmerkov. In ker ni varnih odmerkov, ni smiselno ocenjevati tveganja in postavljati mejnih vrednosti,« je prepričan Pretnar.
Opozarja tudi, da so se te snovi prvotno imenovale pesticidi. »Da bi bilo slišati manj grozljivo, so jih preimenovani v fitofarmacevtska sredstva, zdaj so to zdravila. Lepo vas prosim. Ko ima naš pes bolhe, ga ne zdravimo, ampak parazite zastrupimo z biocidi. Amitraz, klorfenvinfos in kumafos so insekticidi, ki jih prištevamo k biocidom. Za njihovo registracijo je pristojno ministrstvo za zdravje, urad za kemikalije. Torej je skrivanje strupov med zdravila sprenevedanje veterinarjev in splošno zavajanje,« je kritičen Pretnar.
Tudi pri propolisu zavajajo javnost?
Kmetijsko ministrstvo in uprava za varno hrano sta z objavo imen čebelarjev, ki z uporabo nelegalnih sredstev za čebele kršijo predpise in ogrožajo zdravje ljudi, storila to, kar bi morala narediti že avgusta lani, ko so inšpektorji odvzeli vzorce medu in voska pri teh čebelarjih. Medtem pa je ministrstvo poskrbelo za nov preplah med potrošniki, saj je pred dnevi objavilo leto in pol stare rezultate internih analiz propolisa, v katerem so že avgusta 2014 odkrili velike količine ostankov amitraza in kumafosa.
Kmetijski minister Dejan Židan se je takoj pohvalil, da je (z enoinpolletno zamudo) naročil analizo tveganja za propolis, ko je s tem preveč razburil javnost, pa so začeli potrošnike miriti, češ da gre za propolis iz starih panjev, ki so ga uporabljali za znanstvene poskuse, zato v prehransko verigo nikakor ne bi mogel zaiti. Toda zakaj potem analiza tveganja za nekaj, kar ne more biti tvegano? To ministrovo trditev negirajo tudi članki v reviji Slovenski čebelar. Strokovnjaki za varno hrano Čebelarske zveze Slovenije tam pišejo, da so poskuse na propolisu delali v raziskovalnem čebelnjaku na Bledu, propolis, v katerem so v velenjskem inštitutu za ekološke raziskave Erico avgusta 2014 odkrili visoke koncentracije ostankov kumafosa in amitraza, pa so, kot je mogoče razbrati iz poročila, v analizo poslali čebelarji iz vse Slovenije. To sta očitno povsem različni stvari.
