»Že v vrtcu in osnovni šoli bi bilo treba prepoznavati otrokove talente in ga v tej smeri vzgajati oziroma ga spodbujati vsaj do konca devetletke. Poudariti bi bilo treba pomen podjetništva in samozaposlovanja, na osnovnih šolah pa izboljšati sistem informiranja in svetovanja tako za šolarje in njihove starše kot tudi za delodajalce,« razmišlja Linda Grosman z Mednarodnega inštituta za razvoj kompetenc, kjer opravljajo testiranja za prepoznavanje pravih talentov s pomočjo projekcijske tehnike psihologija risbe in metode GE-HRM®.
Včeraj in danes se na srednjih šolah, gimnazijah in fakultetah odvijajo informativni dnevi in mladostnik, ki ne pozna svojih talentov in kompetenc, se bo o nadaljevanju študija ali izbiri poklica bistveno težje odločil. Zato Grosmanova meni, da naj se prepoznavanje otrokovih talentov začne čim prej. Projekcijska tehnika psihologija risbe sicer že zelo zgodaj ponuja vpogled v otrokova čustva, talente in njegov svet in pri osmih letih so že vidni njegovi kreativni signali: kaj ga zanima, kaj bi želel delati, ko bo odrasel.
Otroci v starosti 8 in 9 let so v zahtevni razvojni fazi, v tako imenovanem rubikonskem letu. Postavljajo se na svoje noge, spoznavajo, da so sami in da se v tem obdobju v veliki meri oblikuje njihova socialna zrelost za sprejemanje odločitev, odgovornosti ali pa beg od njih. V tej fazi je pomoč pri vzpostavljanju celostne identitete in odkrivanju, kaj se skriva v njih, izjemnega pomena, da lahko razvijejo zaves o sebi in zdravo samopodobo.
»Učenci osmega razreda devetletke v tej starosti zaključujejo pomembno razvojno fazo in se na osnovi tega, kar so spoznali o sebi in kar so doživeli, odločajo, kam usmeriti svojo nadaljnjo pot in kako. Zato so jim informacije o sebi in hkrati orodja za prepoznavanje sebe v podporo, da se lažje odločijo, katero srednjo šolo naj izberejo, da bo njihova odločitev res temeljila na njihovih željah, interesih in talentih. Posebno podporo potrebujejo tudi dijaki 3. letnika, saj se v tej starosti globoko soočajo sami s seboj, z iskanjem lastnega mesta v razredu, družini in družbi, kaj zares želijo in kaj zmorejo. Lahko jim pomagamo pri boljšem oblikovanju lastne samopodobe, samospoštovanja in zavedanju osebnih kompetenc.«
Odkriti darovi in talenti, ki jih nosimo v sebi, so pomembna usmeritev pri izbiri poklicnega področja. Izhajajo iz notranjih sil posameznika. Nakazujejo nam, kako bomo shajali s seboj in drugimi ljudmi, kako smo opremljeni z znanjem, veščinami in metodami, z močjo volje, ki je izjemnega pomena, kako znamo ravnati v posameznih situacijah, ali znamo osebnostno rasti in se razvijati, hkrati pa, ali znamo razviti sposobnost empatije in čustvovanja z drugimi. »Vse našteto pa je ključno za uspešno opravljanje svojega dela ne glede na položaj, ki ga posameznik zaseda v organizaciji, v kateri dela,« je prepričana Linda Grosman, saj se zahteve delodajalcev vse bolj zvišujejo.
»Delodajalci od kandidatov zahtevajo vedno več specifičnih spretnosti. Prihodnji iskalci zaposlitve bodo morali vedeti, kako se je treba spreminjati s spremembami, premagovati zamenjavo službe ali poklica večkrat v življenju in biti zmožni načrtovati in ravnati v skladu s spreminjajočimi se poklicnimi priložnostmi. In imeti bodo morali motivacijo, da ostanejo fleksibilni v poklicnem življenju. Testiranja, ki jih izvajamo, natančno pokažejo, kam sodi testiranec, pa naj gre za logično razmišljanje, zmožnost sodelovanja ali bistrost. Izpostavijo se prvinske kompetence vključno s potenciali.«
Ker kompetenc ni mogoče pridobiti z delom ali usmerjanjem staršev, jih mora vsak mladostnik oblikovati sam, na svoj način in z voljo, da pride do cilja. »Ko si otroci oblikujejo veselje in želje do šolanja oziroma študija, naj jih starši pri tem prvenstveno podprejo,« poudarja Grosmanova. jpš
