Kljub temu da si je zaradi govoric o odkupu lastnih obveznic in splošne rasti borznih tečajev tudi delnica banke Deutsche Bank včeraj nekoliko opomogla, je dejstvo, da je največja nemška banka na borzi danes vredna dve petini manj kot v začetku leta in polovico manj kot pred letom dni. Tako poceni banka Deutsche Bank ni bila niti leta 2009, po padcu vrednosti delnic zaradi svetovne finančne krize. Če bi držalo, da bo banka začela odkupovati svoje obveznice, bi za vse potrebovala dvakrat več – približno 50 milijard evrov – denarja, kot ga je zdaj vredna. Iz banke morebitnega odkupa doslej niso potrdili.
Usodne surovine
O globini in razsežnosti težav, v katerih je Deutsche Bank, po svoje priča tudi ponedeljkovo navodilo enega od sopredsednikov uprave banke Johna Cryana približno 100.000 uslužbencem, naj strankam zagotovijo, da je banka glede na kapital in rezervacije sposobna izpolnjevati vse svoje obveznosti. Razlog za to je bila poleg padca vrednosti delnic tudi rast premij za zavarovanje kreditov, ki jih je banka najela; te so še zlasti poskočile zaradi napovedane izgube iz lanskega poslovanja banke Deutsche Bank, ki naj bi znašala skoraj sedem milijard evrov.
Vlagatelji pa se od začetka letošnjega leta ne poskušajo znebiti zgolj delnic banke Deutsche Bank, pač pa tudi drugih evropskih bank. Podobnih padcev borzne vrednosti so bile tako na primer deležne tudi banke UniCredit, Credit Suisse in Barclays, čeprav je njihovo poslovanje glede bilance boljše, evropski bančni indeks Stoxx 600, ki odraža zdravje evropskega bančnega sektorja, pa je od začetka letošnjega leta nazadoval za četrtino.
Še več, bančne delnice so ob letošnjem viharnem dogajanju na borzah med najbolj prizadetimi povsod po svetu, kar analitiki pripisujejo predvsem padcu cen nafte in surovin, splošnemu gospodarskemu ohlajanju, še zlasti na Kitajskem, negotovosti glede evra ter politiki količinskega sproščanja oziroma tiskanja denarja v največjih centralnih bankah in posledičnemu znižanju obrestnih mer malo nad ničlo ali celo pod njo. Pogosto spregledan je prvi razlog, nemara celo najpomembnejši prav za letošnje padce bančnih indeksov; banke so v letih visokih cen nafte in surovin na veliko posojale naftnim in surovinskim družbam (gre za več sto, najbrž tudi več kot tisoč milijard evrov), te pa ob zdajšnjih cenah nafte in surovin obveznosti ne morejo poravnavati.
Dolgo čiščenje bilanc
Glede na to ni mogoče pričakovati hitrega okrevanja bank, nasprotno: četudi bi se po kakšnem čudežu izognili matineji finančne krize iz leta 2008, ki bi se tokrat lahko začela s podiranjem naftno-surovinskih domin, bodo banke nepredvidljivo dolgo čistile bilance, vlagatelji pa se jih bodo izogibali. Kratkoročno, denimo do konca prihodnjega leta, ko naj bi bila NLB privatizirana, to ni dober obet, saj napoveduje zelo težavno iskanje primernega partnerja in določanje ustrezne cene za največjo slovensko banko.
