V svoji obširni ustni obrazložitvi je predsednica sodnega senata Barbara Nerat najmanj pozornosti namenila ključnemu dejstvu. To je, da Jernej Mažgon in Gregor Bratina dokazano nista metala granitnih kock v policiste, česar ju je 3. decembra 2012 obdolžil policist Marko Černel. Je pa v utemeljitvi, zakaj je senat včeraj oprostil obdolženega uniformiranca, mariborska okrožna sodnica podvomila o nedolžnosti oškodovancev, ki sta se po Černelovi zaslugi znašla v priporu in v kazenskem postopku.
Policisti, ki so odvzeli prostost udeležencem tretje mariborske vstaje, so v vseh do sedaj izpeljanih sodnih postopkih dosledno vztrajali pri svojih trditvah, da so v množici identificirali in prijeli izključno tiste posameznike, ki so sodelovali v nasilnih izgredih in so ogrožali varnost policistov. Tudi Černel sodi mednje.
Osebna kalvarija zaradi neresničnih očitkov
Dejstvo pa je, da je na 3. mariborski vstaji odvzel prostost napačnima osebama. Bratina in Mažgon nista bila izgrednika, temveč sta mirno opazovala protest na Trgu svobode. Zaradi Černelovih zaznamkov in izpovedb, da sta v policijski kordon metala granitne kocke, sta Mariborčana doživela pravo osebno kalvarijo. Bratina je bil pridržan štiri dni, nekdanjemu policistu Mažgonu pa so odvzeli prostost za kar 23 dni. Večino je zaradi tožilskega očitka ponovitvene nevarnosti presedel v priporu.
Pregon zoper Bratino se je končal že v fazi preiskave, obtožbo zoper Mažgona pa je umaknilo tožilstvo. Neizpodbiten alibi jima je dajala spominska kartica iz fotoaparata Bratine, ki mu ga je med aretacijo pohodil Černel. Na kartici so bili shranjeni posnetki s protestov, ki so nesporno dokazovali, kdo govori resnico in kdo ne. Zadevo je prevzelo specializirano državno tožilstvo in zamenjalo vloge obdolženih in oškodovanih. Na zatožno klop je posadilo zdaj 31-letnega Černela in ga obdolžilo storitve šestih kaznivih dejanj. Višja tožilka Mojca Gruden mu je očitala dve kaznivi dejanji nevestnega dela v službi in ponareditve uradne listine, povrhu pa še uničenje tuje stvari in krivo izpovedbo.
Grudnova je včeraj sodišču predlagala izrek enotne pogojne kazni dve leti zapora s petletno preskusno dobo. Takšno milo kazen je izbrala zato, da Černel zaradi morebitne obsodbe ne bi izgubil službe v policiji. Po njenem prepričanju je policist nesporno naklepno in zavestno kršil zakon, čeprav bi moral predvideti, da se bosta zaradi njegovega početja aretiranca znašla v kazenskem postopku. »Če bi Mažgona in Bratino osumil le prekrška, tožilstvo ne bi vložilo obtožbe,« je izpostavila težo Černelovih lažnih očitkov. Če pa bi policist priznal, da se je tistega večera zmotil, bi obtožbo umaknila, je dodala.
Vendar je obdolženi vztrajal pri svojih navedbah in trdil, da je nedolžen. »Še zmeraj menim, da nisem govoril neresnic. Ne izključujem pa, da sem ravnal v zmoti,« je dejal. Po besedah zagovornika Janeza Koščaka so bile Černelove zaznave subjektivne, nikakor pa niso bile naklepno neresnične. »Kazenski postopek je bil namenjen potešitvi javnosti, da se sodi še nekomu z druge strani,« je še komentiral odvetnik.
Policistu se ni treba zavedati posledic svojih očitkov
Sodni senat je verjel v Černelovo nedolžnost in ga oprostil vseh tožilskih očitkov. Po oceni sodišča policist ni mogel vedeti, kakšne posledice bodo imele njegove obremenilne navedbe. »Kot policist na prvi bojni liniji ste izvajali ukaze nadrejenih,« ga je razbremenjevala Neratova in večkrat izpostavila »vojne razmere« na mariborskih protestih. Po njenih besedah sta si bila oškodovanca sama kriva za aretacijo, saj sta se znašla v »prepovedani coni« in nista upoštevala ukazov policije, naj zapustita protest.
Černel je tam zgolj opravljal svojo poklicno dolžnost in ni ravnal naklepno nezakonito. O kredibilnosti obdolženca ni podvomila, navsezadnje je lani prejel medaljo policije za požrtvovalnost, v službi pa je napredoval in se zdaj udeležuje misij v tujini. »Sodišču se zdi čudno, da ste se znašli v tem postopku,« mu je razložila Neratova. Je pa podvomila o verodostojnosti oškodovancev: »Nikoli ne bomo vedeli, ali je šlo za lažno vsebino in neresnične podatke.« Tožilka Grudnova se bo zoper nepravnomočno sodbo pritožila.
