Sklepi državnozborske komisije sicer niso nobeno presenečenje. Ljubljanski policisti so že pred dvema letoma sklenili, da »sama organizacija nasilnih protestov med preiskavo ni bila potrjena, temveč je šlo za bolj ali manj spontano organiziranost skupin nasilnežev, ki je pritegnila tudi druge udeležence protestov in nasilje usmerjala predvsem proti policistom«. Spomnimo, Ljubljano so konec novembra 2012 v sklopu vseslovenskih ljudskih vstaj zaznamovali izgredi, ki so jih mnogi ocenili za najnasilnejše v kratki zgodovini samostojne Slovenije. Policisti so tedaj prvič aktivirali zaprašeno vozilo z vodnim topom, letele so granitne kocke in vdihovalo se je solzivec. Osemnajst oseb – policiste, protestnike, novinarja in fotografa – so morali zaradi poškodb celo sprejeti v ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru, dogodki pa so odmevali tudi v tujih medijih.

Prisotni na Trgu republike so bili – tudi s pomočjo televizijskih posnetkov in fotografij – še nedolgo nazaj prepričani, da je policiste tedaj izzvala manjša in zamaskirana skupina, ki je v rokah držala transparent »Sami proti vsem – Ne EU-hlapcem«, pri čemer je bila črka »o« prečrtana s križcem (simbol več evropskih neonacističnih organizacij). Prepričani so bili, da so izgredniki pred prihodom na trg delili letake s pozivom k nasilju, da so se pred napadom na policiste pozdravili z iztegnjeno desnico in z »Sieg heil« in da so svoje položaje zasedli na vojaški poziv »Ajmo, postroji linijo«. A kot zdaj izhaja iz poročila komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, s katerim se je strinjala več kot dvotretjinska večina v državnem zboru, so vstajniki 30. novembra 2012 na Trgu republike zgolj halucinirali. Omenjene skupine razen nekajtisočglave množice zombijev na ploščadi pred državnim zborom ni zaznal namreč nihče drug. In ko odpove razum, nastanejo teorije zarote, so se v poročilu strinjali parlamentarci.

Ugotovitvam predsednika parlamentarne komisije Branka Grimsa, ki je v preteklosti na Šubičevi sprejel tudi vodjo človekoljubne organizacije Blood & Honour, nekakšnega mirovnega inštituta, ki deluje po vsej Evropi, moramo torej zaupati. Od tako resne ustanove, kot je državni zbor, je težko verjeti, da bi se norčeval ali celo žalil inteligenco državljanov.