Tridesetletni policist Marko Černel je tisti, ki je med tretjo mariborsko vstajo 3. decembra 2012 odvzel prostost Jerneju Mažgonu in Gregorju Bratini. Čeprav sta suhljata Mariborčana vseskozi zatrjevala, da nista izgrednika in da sta zgolj mirno opazovala protest na Trgu svobode, sta doživela pravo osebno kalvarijo. Bratina je bil pridržan štiri dni, nekdanjemu policistu Mažgonu pa so prostost odvzeli za kar 23 dni. Večino je zaradi tožilskega očitka ponovitvene nevarnosti presedel v priporu.
V preiskavi spreminjal zgodbo
Policija je na podlagi Černelove izpovedbe oba kazensko ovadila. Že v sodni preiskavi pa so se pojavili resni dvomi v policijski očitek, po katerem naj bi obdolženca s kamenjem in steklenicami obmetavala policiste. Trditve Černela so namreč postajale vse manj verodostojne. Tri dni po protestih je še trdil, da je Bratino in Mažgona videl metati granitne kocke, vendar zaradi okoliščin (teme, solzivca plina, pokov) ni mogel opredeliti, koga sta z njimi zadela. Februarja 2013 pa je omenjeni policist na zaslišanju svoje očitke zaostril in trdil, da je stoodstotno prepričan, da sta nevarne predmete metala v njegov ščit.
Ko sta osumljenca z videoposnetkom uspešno dokazala, da policistov nista napadala, temveč sta se pred divjimi protestniki branila tudi sama, je tožilec odstopil od pregona, zagovornik Bratine Jernej Kokalj pa je kazensko ovadil Černela. Zadevo je prevzelo specializirano državno tožilstvo, ki je zbralo toliko obremenilnih dokazov, da je Černela nazadnje obdolžilo storitve kar šestih kaznivih dejanj.
Na včerajšnjem predobravnavnem naroku je višja tožilka Mojca Gruden predstavila vsebino obtožnice. V njej Černelu očita dve kaznivi dejanji nevestnega dela v službi in ponareditve uradne listine, povrhu pa še uničenje tuje stvari in krivo izpovedbo. Za kaznivo dejanje nevestnega dela v službi je predpisana kazen do enega leta, za ponareditev uradne listine do tri leta, za poškodovanje tuje stvari do dve leti, za krivo izpovedbo na sodišču pa do pet let zapora. Če bo pravnomočno obsojen na zaporno kazen, daljšo od treh mesecev, bo Černel izgubil tudi zaposlitev pri policiji.
Naklepno pohodil fotoaparat
Po prepričanju tožilke je nesporno, da je policist naklepno in zavestno kršil zakone. Grudnova mu očita, da se je zavedal, da Mažgon in Bratina nista storila, kar je po njuni aretaciji sporočil svojim nadrejenim in zapisal na kartonček. Zlagal naj bi se tudi o poteku aretacije. Černel je namreč trdil, da je oba opozoril, naj prenehata s kršitvami, in ju aretiral šele po tem, ko njegovega ukaza nista upoštevala. To pa ni res. Mažgon in Bratina sta se namreč takoj, ko je pristopil k njima, brez upiranja ulegla na tla, nato jima je Černel zvezal roke, poleg tega pa je še pohodil fotoaparat Bratine.
A Černel očitkov ne priznava in zatrjuje, da je nedolžen. Njegov zagovornik Janez Koščak je zatem nanizal dokazne predloge, med drugim bi na sodišču zaslišal več vodstvenih policistov, ki so koordinirali policijsko delovanje na tretji mariborski vstaji in dajali navodila policistom na terenu. Okrožna sodnica Barbara Nerat bo glavno obravnavo pričela 28. maja.
Mažgon in Bratina seveda nista edina, ki sta bila na protestih po krivici prijeta, pridržana in sodno preganjana. V doslej izpeljanih sodnih postopkih je 18 od skupaj 28 kazensko ovadenih protestnikov že pravnomočno dokazalo svojo nedolžnost.
Ni pa Černel edini policist, ki ga zaradi ukrepanja na vstaji obravnava tožilka Grudnova. Po poročanju Večera je namreč prejela tudi kazenski ovadbi zoper policista Branka Grmška in Dejana Žagarja. Kazensko ju je ovadil odvetnik Janez Lovrec, ki je v sodnem procesu branil pravnomočno oproščenega vstajnika Jerneja Štebiha. Policista sta namreč na sodišču pod prisego izpovedala, da je bil Štebih zagotovo udeleženec nasilnih izgredov, dokazni postopek pa je razkril, da je bil v kritičnem času v bližnjem lokalu, saj ga je tam posnela nadzorna kamera.
