»Vem,« je pripomnil okrožni državni tožilec Darko Simonič in pri tem energično prikimaval, ko ga je predsednica sodnega senata Danila Dobčnik Šošterič opominjala, da mora napovedati pritožbo, če se ne strinja z izrečeno nepravnomočno sodbo. Simonič se bo seveda pritožil, saj z odločitvijo mariborskega okrožnega sodišča ne more biti zadovoljen.
Osemmesečna zaporna kazen s petletno preskusno dobo bi bila po tožilčevi oceni primerna kazen za obdolžene štiri. Senat okrožnega sodišča v Mariboru je zaradi napada na uradno osebo obsodil le dva, Luko Ravterja in Nejca Ulesa, na dvomesečno pogojno zaporno kazen z enoletno preskusno dobo. Alen Đudarić in Andrej Horvat sta se izognila obsodbi. Ne zato, ker bi sodišče verjelo njunima izpovedbama, da na tretji mariborski vstaji 3. decembra 2012 nista metala granitnih kock v policiste, ki so skušali razgnati množico protestnikov.
Sodišče je zavrnilo obtožbo zoper njiju zato, ker sta bila že kaznovana zaradi kršitve javnega reda in miru na omenjenem neorganiziranem shodu in sta tudi plačala izrečeni globi. Ker je prekrškovni postopek doživel pravnomočnost, kazenski pregon ni več možen, saj nihče ne more biti dvakrat kaznovan za isto dejanje. Simonič je sicer prepričan, da prekrški niso bili povezani z očitanim kaznivim dejanjem, vendar se sodišče ni strinjalo z njim.
Za obsodbo Ravterja in Ulca je tožilstvo postreglo z dovolj prepričljivimi dokazi, pa čeprav ti temeljijo bolj kot ne izključno na pričanjih policistov. Obramba je vseskozi trdila, da so bile njihove izjave v številnih podrobnostih nepravilne in same s seboj v nasprotju. »Policist L. K. je stoodstotno zagotovo prepričan, da je bil storilec obdolženi Ravter in da se glede tega ni zmotil,« je v obrazložitvi sodbe dejala sodnica Dobčnik-Šošteričeva.
Vrhovni sodniki okrcali višje sodišče
Tožilstvo ne more biti zadovoljno z izplenom pregona zoper udeležence na mariborskih protestih. Tretjega decembra 2012 so policisti odvzeli prostost 119 osebam, 28 jih je pristalo v priporu. Večina jih nato ni bila niti obtožena. V obravnavanem kazenskem postopku je na zatožno klop sedlo devet obdolžencev, obsojenih pa jih je bilo šest.
V prvem sodnem postopku zoper vstajnike, ki je leta 2013 potekalo na okrajnem sodišču v Mariboru, sta dva priznala očitano kaznivo dejanje, sedmerico pa je sodnica Simona Mernik obsodila na sedem mesecev zapora. Višje sodišče je leta 2014 pravnomočno razveljavilo njeno sodbo in jo v celoti spremenilo, s čimer so bili obdolženci pravnomočno in dokončno oprani krivde.
Primer je konec minulega leta dobil epilog na vrhovnem sodišču, ki na pravnomočnost sodbe višjega sodišča nima vpliva, oproščeni sedmerici pa kljub temu pušča grenak priokus. Vrhovni sodniki so namreč presodili, da je višje sodišče spisalo napačno sodbo, ko je ocenilo, da se je obdolženim sodilo za dejanje, ki ni kaznivo, temveč je kvečjemu prekršek. tk
