Združene države bodo zaradi ocene o povečani grožnji Rusije početverile proračunska sredstva obrambnega ministrstva za vojaško prisotnost, za opremo in za pomoč Natovim zaveznicam v vzhodni Evropi. ZDA so v te namene doslej namenjale 789 milijonov dolarjev na leto, v proračunskem letu 2017, ki se začne oktobra letos, pa je predvidenih 3,4 milijarde dolarjev. To predstavlja 0,6 odstotka celotnega obrambnega proračuna.
Brigada bo neprestano rotirala po Evropi
Kot je napovedal obrambni minister Ashton Carter, bodo na vzhod Evrope poslali opremljeno enoto velikosti brigade (približno 4500 vojakov), ki bo neprestano rotirala med baltskimi državami, Poljsko in drugod na vzhodnem krilu Nata. Oklepna brigada bo razporejena neprestano, kar pomeni, da bo ob odhodu ene enote njeno mesto takoj nadomestila druga. Gre za opazno povečanje, saj je doslej tako rotiralo 150 ameriških vojakov. Brigada pa ne bo nameščena stalno.
Dodatna sredstva bodo namenjena tudi posodobitvi vojaške in druge infrastrukture, skupnim vojaškim vajam, predvsem pa bodo v evropska skladišča pripeljali dodatno oborožitev, da bo po potrebi pri roki, »kar bo zmanjšalo odzivni čas in omogočilo hiter odgovor ob nepredvidljivih situacijah«, je navedla Bela hiša. ZDA imajo sicer v Evropi stalno nameščenih 62.000 vojakov, a ti niso na vzhodu ob meji z Rusijo, ker to tudi prepoveduje leta 1997 podpisani sporazum med Natom in Moskvo.
Po 25 letih spet zaskrbljeni
Povečana sredstva še vedno predstavljajo relativno majhen delež ameriškega obrambnega proračuna, ki pa je sam po sebi velikanski in predstavlja več kot polovico celotnega proračuna ZDA, če odštejemo denar za obresti na posojila in obvezno nevladno porabo (pokojninski sistem, zdravstveno varstvo za starejše in podobno).
ZDA ocenjujejo, da glavne potencialne ali že obstoječe nevarnosti ameriški varnosti prihajajo iz Rusije, Kitajske, Severne Koreje, Irana in Islamske države, pravi Carter. Glede Rusije je dejal, da »nam o njeni agresiji ni bilo treba skrbeti 25 let, zdaj pa moramo«.
Omenjeno povečanje sredstev za orožje, infrastrukturo in rotiranje vojakov se Slovenije dotika predvsem posredno, pravi ameriški veleposlanik Brent Hartley, in sicer z zagotavljanjem kolektivne varnosti v okviru Nata. Po njegovih besedah je povečanje sredstev odraz razvoja dogodkov zadnjih let, »ko je Rusija začela trajno spreminjati svojo politiko«.
ZDA in Rusija so v Evropi na nasprotnih bregovih predvsem v Ukrajini, potem ko je tam izbruhnila državljanska vojna oziroma ko si je Rusija priključila polotok Krim. Iz Ukrajine prihajajo opozorila o mogočem novem stopnjevanju sovražnosti. Zlasti baltske države in Poljska od začetka ukrajinske krize pozivajo k večji prisotnosti Nata na vzhodu Evrope. Veliko razprav o tem je pričakovati na letošnjem vrhu zavezništva, ki bo julija v Varšavi.
Rusija na drugi strani dosledno nasprotuje povečani vojaški prisotnosti ZDA oziroma Nata v vzhodni Evropi.
