Vzemimo za primer tovarniške porabe goriva. Dokler je ne bodo začeli meriti bolj realno in odstopanja med »njihovo« in »našo« ne bodo bistveno manjša, nas nihče ne bo prepričal, da oglaševanje nizke porabe ni dvolično. In prav o tem nam je znova dala misliti primerjava hibridno gnanih športnih terencev BMW X5 in lexusa RX. Pri čemer je bil prvi priklopni hibrid, kar pomeni, da se njegove baterije (poleg med vožnjo) lahko polnijo tudi s pomočjo vtičnice in kabla. Ko so bile povsem polne, smo tako zgolj z elektriko lahko prevozili dobrih 20 kilometrov (tovarna navaja 31-kilometrski doseg), a z omejitvijo hitrosti na največ 120 km/h. Lexus RX je na drugi strani »klasični« hibrid, ki polnjenja in daljšega dosega od dveh električnih kilometrov, pa še to pri nizkih hitrostih, ne omogoča. Ker gre za novo generacijo uspešnega avtomobila, je vztrajanje pri klasičnem hibridu za znamko, ki je na tem področju orala ledino, morda nenavadno, a se ji očitno izplača. Kakor koli – če se vrnemo k omenjeni dvoličnosti, ne moremo mimo tega, da se nam je v primeru tokratnih testnežev zdela prav posebej velika. Hibridno tehnologijo, takšno ali drugačno, proizvajalci namreč oglašujejo kot okolju in naši denarnici še posebej prijazno, a v praksi je drugače. Izkaže se namreč, da 4,89 metra dolga in dobri 2,2 toni težka avtomobila med daljšimi vožnjami v povprečju porabita pošteno čez 10 litrov bencina na 100 kilometrov – 10,3 BMW in 10,8 lexus.
Kar pa je povsem pričakovano! Z omenjenima velikostjo in težo ter ob dejstvu, da se oba hvalita s kar 313 konji (230 kilovati) sistemske moči, ki jo proizvedejo 2-litrski turbobencinski motor in elektromotor pri X5 ter 3,5-litrski bencinski V6 in elektromotorja pri RX, je to seveda realnost. Dvolično pa je, da se navajajo številke (več v tabeli), ki nimajo realne osnove. Saj je mogoče ob polnih baterijah in izkoristkom elektrike porabo pri obeh oklestiti na dobrih 9 litrov, a brž ko boste omenjeno konjenico prebudili in jo preizkusili (pospeška do stotice na primer pri X5 le 6,8 sekunde, pri RX 7,7), ali pa na avtocestah vozili okrog dovoljene hitrosti, se dvomestnim številkam porabe ne boste izognili. Je pa res tudi, da kupcem takšnih avtomobilov to verjetno niti ni pomembno...
A da ne bo pomote: ko se sprijaznimo z zapisanim, se začnejo – užitki. Užitki z oblikovno, tehnološko, vozno in udobno izjemnima avtomobiloma. Vrhunskost materialov in izdelave sta pri obeh enaka, tudi potniki na zadnji klopi razlike pri »foteljskem« počutju ne občutijo, je pa bavarec zato z vozniškega vidika pri vsaki primerjavi korak spredaj. Ob pomoči 8-stopenjskega samodejnega menjalnika je vožnja z njim bolj gladka kot z lexusovim brezstopenjskim, njegovi sedeži so udobnejši, med vožnjo je odzivnejši in bolj dinamičen, pa tudi upravljanje s funkcijami in nastavitvami je pri njem z velikim vrtljivim gumbom enostavnejše in natančnejše kot s premičnim lexusovim stikalom, ki spominja na računalniško miško. Je pa zato RX deležen več občudujočih pogledov mimoidočih, a med vožnjo se v vseh pogledih bolj izkaže X5.
In za konec še nekaj zavajajočega – cena. Ob osnovnih (74.200 evrov za X5 in 91.200 za RX) se ustvari slika, da je prvi bistveno ugodnejši, a je v resnici konkretno dražji. Za ta znesek namreč pri BMW dobimo oskubljeno verzijo (ki resda nudi veliko varnostnih pripomočkov), pri Lexusu pa s stopnjo opreme F sport premium skorajda vse, kar je glede varnosti, udobja in zabave danes v avtomobilih na voljo. Pri BMW je treba za to seči precej globlje v žep, o čemer priča tudi podatek, da z RX opremsko primerljiv testni X5 stane kar 110.398 evrov...
