Raznolikost. To je gotovo prva beseda, s katero Dejana Baša, vodja Turistične zveze TIC Nova Gorica, opiše Novo Gorico, mlado mestno središče, kjer se stikajo vplivi Solkana, Trnovske in Banjške planote z Vipavsko dolino in kjer se na južnem obrobju dviga Kras. »Pestrost narave in poselitev na stičišču narodov sta vzrok za ustvarjalni nemir, ki se odraža na vseh področjih,« je povzela energijo mesta Baševa. Predvsem v kulinariki, v kateri Nova Gorica piše čudovite zgodbe.
Štirje letni časi goriškega radiča
Ob podpori in povezovanju vrhunskih restavracij, turističnih kmetij in zadnjih leta žal manj osmic mesto doživlja razcvet tudi kulinaričnega turizma. Zahvaljujoč legi in podnebju imajo Novogoričani v svoji ponudbi možnost staviti na lokalno pridelano hrano. V zadnjem letu se razvija tudi oljarstvo. Z vinoteko v Novi Gorici, ki podpira vsa okoliška vinorodna območja, se je vinska kultura dvignila še za stopničko. »Tudi sicer naši vinarji uspešno prodirajo na tuje trge,« je povedala Dejana Baša.
Domačini so zelo ponosni na goriški radič, najlepšo zimsko zelenjavo, ki vsako sezono sveža roma z vrtov na krožnike. Regut, kot posebni vrsti avtohtonega radiča pravijo na Goriškem, na goriških poljih gojijo že 150 let, z zahtevnim postopkom siljenja, iz lastnega semena. »Ko pozimi slana pobeli polja, kmetje radič izorjejo in ga skupaj s koreninami prenesejo v temen in rahel prostor. Tam se začne njegova preobrazba. Stare liste nadomestijo korenike z glavicami rdečega radiča, ki spominjajo na rdeče vrtnice,« je na kratko o pravzaprav povsem navadni cikoriji povzel Toni Gomišček, publicist in avtor knjige Od vrtnine do umetnine – goriški radič.
Športno po okolici
Da je sulkenski regut mogoče dobiti v vsaki restavraciji, ki svojo ponudbo gradi na lokalnih jedeh, je potrdila tudi Nataša Šuligoj, duša Ošterije Žogica pod solkanskim mostom. »Regut uporabljamo praktično povsod: v solati, rižotah, njokih, polnjenih z radičem in prelitih s staranimi siri, listi pa se odlično podajo tudi k stopljeni čokoladi. Za umiritev želodčka se najde tudi domače žganje z namočeno regutovo korenino,« je povedala Šuligojeva.
Seveda je treba biti za obisk domače oštarije primerno lačen, zato lahko za uvod v kulinarično razvajanje pod Krasom izkoristite eno od številnih aktivnosti, ki jih omogoča narava. »Priljubljen, ne glede na čas, ostaja Sabotin, na katerega se lahko vzpnete tako po južni kot severni strani, po krajši, enourni pešpoti pa lahko krenete kar s parkirišča tik ob Osimski cesti,« svetuje Baševa, ki ob predstavitvi občine ne pozabi omeniti ogleda legendarnega solkanskega mostu, vojnega pokopališča, mizarskega muzeja in Vojnega muzeja Solkan. Panovec, priljubljeno rekreacijsko območje, ponuja kolesarjenje, tek ali zgolj sprehod po urejeni gozdni poti lokalnemu prebivalstvu in turistom, ki želijo dan zaužiti s polno žlico. Prav nič skromna v svoji lepoti gosta v vsakem letnem času pričaka še Soča, ki vabi na »sprehod« s kajaki, v krošnje dreves pa je ujet adrenalinski park, ki se konča s spustom po pletenici visoko nad brzicami. In če vam še ni dovolj adrenalina, se lahko z elastiko spustite s solkanskega mostu.
